DOBA znanja

Sodelovalna in digitalna ekonomija sta že prinesli kar nekaj sprememb v vsakdanje življenje (elektronsko bančništvo, e-uprava, e-zdravje, souporaba vozil), napovedujejo pa se še globje družbene in tehnološke spremembe. Samovozeča vozila, umetna inteligenca, robotizacija, pametna mesta (in pametne vasi), nanotehnologija, internet stvari, 3D-tiskanje – to so samo nekatere med njimi, ki odpirajo številne priložnosti in tudi neznane izzive in terjajo številne digitalne kompetence. V zadnjem času pogosto uporabljani izrazi »digitalna kompetenca«, »digitalna pismenost«, »digitalna spretnost« in »digitalna veščina« dejansko pomenijo samozavestno, kritično in ustvarjalno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije za doseganje ciljev, povezanih z delom, zaposljivostjo, učenjem, prostim časom, vključevanjem in/ali udeležbo v družbi in gospodarstvu. Ne glede na razlike v poimenovanju, gre pri navedenih izrazih za ključne veščine v boju proti digitalni izključenosti.

Razsežnosti digitalne konkurenčnosti držav

Evropska komisija že peto leto spremlja digitalno konkurenčnost držav članic z izdelavo indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Ta zrcali indeks digitalne ekonomije in družbe 28 članic Evropske unije z uporabo nabora 24 podatkov iz 6 razsežnosti: povezljivost, človeški kapital, uporabo internetnih storitev, integracijo digitalnih tehnologij v poslovanje, digitalne javne storitve ter raziskave in razvojne informacijsko komunikacijske tehnologije.

• Razsežnost povezljivosti meri uvajanje širokopasovne infrastrukture in njeno kakovost (pokritost gospodinjstev s fiksnimi širokopasovnimi povezavami in njihova razširjenost, pokritost z omrežjem 4G, razširjenost mobilnih širokopasovnih povezav (število naročnin na 100 prebivalcev), pripravljenost na omrežje 5G (dodeljeni spekter  kot odstotek skupnega usklajenega spektra 5G), pokritost s hitrimi in razširjenost ultra hitrih širokopasovnih povezav ter cene širokopasovne povezave). Dostop do hitrih in ultra hitrih širokopasovnih storitev je nujen pogoj za konkurenčnost.
• Razsežnost človeški kapital meri spretnosti, ki so potrebne za izkoriščanje digitalnih možnosti (odstotek prebivalcev z vsaj osnovnimi in naprednimi digitalnimi spretnostmi in znanji, z vsaj osnovno sposobnostjo uporabe programske opreme, delež strokovnjakov za IKT med vsemi zaposlenimi, delež strokovnjakinj za IKT med zaposlenimi ženskami, delež diplomantov s področja IKT).
• Razsežnost uporabe internetnih storitev predstavlja različne spletne aktivnosti, na primer porabo spletnih vsebin (videoposnetki, glasba, igre itd.), video klicev, pa tudi spletno nakupovanje in bančništvo, družbena omrežja, različne oblike spletnega izobraževanja, ipd.
• Razsežnost integracije digitalne tehnologije v poslovanje meri digitalizacijo podjetij in e-trgovine (elektronska izmenjava informacij, uporaba družbenih medijev v podjetjih, storitev v oblaku ipd.). Podjetja lahko s pomočjo digitalnih tehnologij povečajo učinkovitost, zmanjšajo stroške in bolje sodelujejo s strankami in poslovnimi partnerji. Poleg tega internet kot prodajno mesto ponuja dostop do širših trgov in potencial za rast.
• Razsežnost digitalnih javnih storitev meri digitalizacijo javnih storitev s poudarkom na e-upravi in e-zdravju. Modernizacija in digitalizacija javnih storitev lahko vodi do povečane učinkovitosti za javno upravo, državljane in podjetja.
• Razsežnost raziskave in razvojne informacijsko komunikacijske tehnologije predstavljajo analizo trendov sektorja IKT in raziskav in razvoja, ki jih je zagotovila Evropska komisija, ter zunanje študije, izvedene na zahtevo Evropske komisije.

Uvrstitev Slovenije v digitalno gospodarstvo in družbo EU

Finska, Švedska, Nizozemska in Danska imajo najbolj napredne digitalna gospodarstva v Evropski uniji. Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe Evropske komisije za leto 2019 uvršča na 16. mesto med 28 državami članicami EU, tik za Francijo in Litvo. Glede na preteklo leto smo sicer izboljšali rezultate na vseh šestih razsežnostih, vendar so ti, z izjemo digitalnih javnih storitev, še vedno pod povprečjem EU 28.

Uvrstitev Slovenije glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) v letu 2019

Vir: Evropska komisija (2019). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) : Poročilo o državi za leto 2019: Slovenija.

Kljub napredovanju na področjih povezljivosti, digitalnih javnih storitev, uporabe internetnih storitev in integracije digitalnih tehnologij, zaostajamo za povprečjem EU 28. Na področju človeškega kapitala, čeprav je to ena od naših največjih prednosti, Slovenija ne napreduje z enako hitrostjo kot druge države članice. Znanje, potrebno za digitalno preobrazbo, v državi že obstaja, vendar napredovanje na področju človeškega kapitala v primerjavi s prejšnjimi leti stagnira.

Prebivalci Slovenije sicer pogosto uporabljajo internet za spletne storitve v prostem času in spletni dostop do novic, vendar pa to ne velja za uporabo interneta v poslovne namene, za namene ustvarjalnosti ali ustvarjanje dodane vrednosti. Med vsemi razsežnostmi se najvišje uvrščamo na področju e-uprave, kar je predvsem posledica dobrih rezultatov pri ponovni uporabi podatkov javnega sektorja (e-uprava, e-VEM) in posodobljenega sistema e-zdravja.

Relativna uspešnost Slovenije po posamezni razsežnosti digitalnega gospodarstva in družbe 2019 v EU

Vir: Evropska komisija (2019). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) : Poročilo o državi za leto 2019: Slovenija.

Slovenija ima uspešna zagonska podjetja v sektorju IKT, ki so dejavna predvsem v nekaterih nišnih storitvah (blokovna veriga, razvoj poslovnih aplikacij, kibernetska varnost in merilna oprema), se pa stopnja uporabe digitalnih tehnologij v podjetjih razlikuje od sektorja do sektorja; nekateri sektorji imajo visoko stopnjo integracije digitalnih tehnologij zaradi tujih lastnikov ali tujih glavnih zavezancev (na primer avtomobilski sektor), še naprej pa ostajajo strukturni izzivi, ki vključujejo dostop do financiranja in pomanjkanje strokovnjakov za IKT.   

Digitalna konkurenčnost in vseživljenjsko učenje

Evropska komisija prav v teh mesecih oblikuje program Digitalna Evropa kot nov inštrument financiranja digitalizacije v okviru naslednjega finančne perspektive (2021-2027), ki bi prinesel naložbe v skupni vrednosti 9,2 milijarde evrov za uvedbo inovativnih digitalnih tehnologij na petih ključnih področjih: visoko zmogljivo računalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredne digitalne spretnosti in zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi. Cilj programa je izboljšati konkurenčnost Evrope v svetovnem digitalnem gospodarstvu in povečati njeno tehnološko avtonomijo z gradnjo zmogljivosti, testiranjem digitalnih tehnologij in njihovo uporabo. To namerava doseči s premagovanjem razdrobljenosti naložb, pomanjkanja naprednih digitalnih znanj in počasnega tempa sprejemanja inovativnih digitalnih rešitev s strani javnih uprav in malih in srednje velikih podjetij.

Več kot očitno je, da je za nastajajoči digitalni svet vseživljenjsko učenje z uporabo naprednih internetnih tehnologij dejansko življenjskega pomena tako za posameznika, podjetja kot tudi družbo kot celoto. Slovenija je nekoč bila med prvimi državami, ki so uvajale informatiko v šolske učne načrte. Strategija Digitalna Slovenija 2020 je sicer kakovostno izhodišče za slovensko strategijo pametne specializacije, ki se osredotoča na digitalno in krožno gospodarstvo ter industrijo; navaja cilje za izboljšanje digitalne pismenosti, e-znanj in boljšo e-vključenost, žal pa ne opredeljuje operativnih ciljev in merljivih meril uspešnosti na bolj konkreten način.