Toda, kako bomo vedeli, ali je uvajanje izobraževanja na daljavo uspešno? Ali se zavedamo dovolj, da ima izobraževanje na daljavo tudi svoje pasti?
Pozorni moramo biti na to, kako ta eksperiment na področju izobraževanja odraslih poteka, spremljati izvedbo, zbirati podatke in jih skrbno analizirati.
Dobra praksa kaže, da lahko z dobrim poznavanjem andragoških metod, z uvajanjem drugačnih pedagoških pristopov, poznavanjem tehnologij in s poglobljenimi ocenami, kaj in kako, uspešno nadomestimo klasično izvedbo z virtualno. Ampak kako preiti na učinkovit model? Kako omogočiti različne vrste interakcije: interakcijo z učnim okoljem, z gradivi, interakcijo med predavatelji, udeleženci, strokovnimi delavci, mentorji, kako skupno oblikovati cilje, individualizirati učenje, upoštevati izkušnje itn. Kako to vključiti v virtualno okolje?
Predavatelji so postavljeni pred nove izzive, saj ima pri klasični izvedbi predavatelj/ mentor pred seboj udeležence, lahko spremlja njihovo razumevanje, lahko upošteva njihove interese itn. Potrebno je zbrati njihove izkušnje, predloge in potrebno jih je usposobiti.
Ne smemo pozabiti na podporo udeležencem
Tudi za udeležence se veliko spreminja. Skupine udeležencev v učilnicah delujejo motivacijsko, spodbujevalno, andragogi dobro vemo, če ni komuniciranja in interakcije med predavatelji in udeleženci in med samim udeleženci, se kaj kmalu lahko zgodi, da udeleženci razvijejo občutek socialne osamljenosti. Udeleženci pogosto tudi ne obvladajo tehnologije, orodij, potrebujejo navodila za njihovo uporabo, potrebujejo podporo, razlage, primere…. Ob podpori pri uporabi tehnologije potrebujejo tudi pedagoško, organizacijsko in administrativno podporo.
Tudi od udeležencev je potrebno zbrati izkušnje, njihove poglede.
Je izobraževanje odraslih v Sloveniji zrelo za spremembe?
Naloga vseh izvajalcev programov za odrasle in tudi državnih ustanov je, da uvajanje izobraževanja na daljavo na področju izobraževanja odraslih spremljajo in analizirajo. Doslej v Sloveniji nismo zasledili nobenih poglobljenih analiz, čeprav je prav spremljanje pri vseh deležnikih in razumevanje odzivov na spremembe ključno pri oblikovanju strategije in pri dolgoročnem uvajanju izobraževanja na daljavo na področju izobraževanja odraslih. Izobraževanje na daljavo namreč že dolgo ni več stvar tehnologije in opreme, ampak miselnosti.
Organizacije za izobraževanje odraslih se bodo morale odločiti, kako bodo v prihodnje izvajale študij na daljavo – kot kombinirano obliko ali v celoti preko spleta, in temu prilagoditi svoje celotno delovanje, svojo vizijo, organiziranost in zagotoviti tudi usposabljanje predavateljev.
Objavljeno: ADEES, E-glasilo Andragoškega društva Slovenije (december 2020, leto XI, številka 2)
