Koronavirus pa nam je pokazal, kako lahko pametna mesta pomagajo tudi v boju proti različnim pandemijam. Številne vlade in lokalne oblasti uporabljajo pametno mestno tehnologijo, senzorje in podatke, da bi izsledili stike ljudi, ki so okuženi s koronavirusom. Hkrati pa je tehnologija v pomoč tudi pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pravila družbenega oddaljevanja.
Po eni strani so takšne aplikacije pametne tehnologije zanimive in predvsem koristne, zlasti v državah, ki jim je uspelo ohraniti razmeroma nizko število primerov covid-19, po drugi strani pa je z uporabo množice povezanih senzorjev jasno, da se koronavirusna pandemija - namerno ali ne - uporablja kot preizkusna točka za nove tehnologije nadzora, ki lahko ogrožajo zasebnost in državljanske svoboščine.
Južnokorejska vlada od 16. marca uporablja podatkovno središče Smart City
In čeprav vpliva le-tega na zaustavitev prenosa koronavirusa ne moremo direktno izmeriti, podatki o širjenju koronavirusa v Južni Koreji kažejo, da je država očitno nekaj naredila prav. Tudi različna indijska mesta uporabljajo pametne tehnološke rešitve za spremljanje ljudi v karanteni. Na primer platforma za pametna mesta Tech Mahindra uporablja prometne kamere za spremljanje gibanja ljudi. Poleg tega uporablja drone za zračni nadzor, v postopku pa je tudi uvedba geo ograje, ki bi zagotovila, da so pacienti omejeni na določeno območje. Indija je s pomočjo tovrstnih pametnih rešitev mest uspela omejiti število obolelih s koronavirusom. Aplikacije za sledenje stikov pa razvijajo tudi države, kot so ZDA, Singapur, Francija, Kitajska in Velika Britanija.
Naraščanje in širitev zmogljivosti pametnih mest sproža nekaj resnih vprašanj za prihodnost
Vzporedno z nastankom tehnoloških rešitev pametnih mest, ki bi lahko spremljale naša gibanja, v ospredje prihajajo pomisleki, ki se nanašajo na potrebo in pravico do zasebnosti ter državljanske svoboščine.
Države lahko izkoristijo pametno tehnologijo za spremljanje prometa vozil in pešcev, za preverjanje, ali upoštevamo pravila družbenega oddaljevanja in za sledenje naših stikov. Po pandemiji pa bi lahko takšno tehnologijo uporabile za splošno spremljanje in spodbujanje človekovega vedenja. Ali državam kaj preprečuje tudi nadaljnjo uporabo pametne mestne tehnologije za spremljanje prebivalcev? Ali lahko potem, ko bodo zmogljivosti za spremljanje posameznih in skupinskih gibanj ter spremljanje sledenja naših stikov razvite, preprečimo vladam, da bi te zmogljivosti uporabljale tudi kasneje, v bolj običajnih okoliščinah?
Četudi vlade zagotovijo, da se bo pametna tehnologija, ki jo bodo uvedli, uporabljala le med izbruhom koronavirusa, ta zagotovila niso zakonska jamstva in vlado, ki bi se odpovedala novim nadzornim zmogljivostim, si verjetno vsi le stežka predstavljamo. Vsekakor lahko po končani pandemiji koronavirusa pričakujemo resno razpravo in diskurz o načinih, namenu in sprejemljivosti zbiranja podatkov, saj lahko v nasprotnem primeru pričakujemo krizo zasebnosti in državljanskih svoboščin.
Tudi na DOBA Fakulteti v unikatnem magistrskem študijskem programu Menedžment pametnih mest študenti sistemsko povezujejo strateško vodenje, napredne tehnologije, upravljanje inoviranja, trajnosti razvoj ter komuniciranje in participacijo ter ne nazdanje sledijo splošnemu cilju uvedbe pametnih rešitev v mestih, ki pa je izboljšati počutje in zagotavljanje pravic prebivalcev mesta.
_____________________________
Povzeto in prilagojeno po Chandler, S., How Smart Cities Are Protecting Against Coronavirus But Threatening Privacy, April 13, 2020.
