Vpeta v štiri dimenzije človekovega obstoja – fizično, psihološko, socialno in duhovno raven – Leonardova življenjska načela omogočajo aktiviranje širokega repertoarja virov, kar je osnova njegovega uspeha: ustvarjalnost, lateralno razmišljanje ali prepoznavanje sistemskih odnosov. (Möller, 2018; Pichler (2019))
1. Radovednost označuje željo po neusmiljenem iskanju znanja. To je vir in gonilna sila, ki obogati vsakodnevne izkušnje in dojemanje okolja.
'Želja po učenju je prirojena vsem plemenitim ljudem.' (L. da Vinci)
2. Vztrajnost, da smo pripravljeni vztrajno preizkušati novo pridobljeno znanje in se učiti na napakah. Izkušnje so vir vsega znanja.
'Vztrajnost lahko odstrani vsako oviro.' (L. da Vinci)
3. Zaznavanje – nenehno ostrenje čutov, zlasti vida, s katerim odpremo dostop do izkušenj. Ključ do izkušnje leži v čutni zaznavi. To je bil tudi temelj njegovega znanstvenega in umetniškega dela. Zanj je bilo oko 'okno v dušo' .
'Vse naše znanje temelji na zaznavanju.'(L. da Vinci)
4. Dvom – pripravljenost sprejeti nejasnosti, paradokse in negotovosti. Z rastočim znanjem se je Leonardo vedno bolj in bolj potapljal v svet dvoumnosti. Paradoks v Mona Lisi brez dvoma doseže vrhunec. Njen nasmeh leži na meji med dobrim in zlim, usmiljenjem in surovostjo, zapeljevanjem in nedolžnostjo, nestanovitnostjo in večnostjo.
'Slikar, ki ne pozna dvoma, bo dosegel malo.' (L. da Vinci)
5. Celostno razmišljanje – razvoj ravnotežja med znanostjo in umetnostjo, logiko in domišljijo. V Leonardovih očeh sta bili umetnost in znanost nerazdružljivi.
Celostno ali holistično razmišljanje pomeni ravnovesje obeh možganskih polovic – Leonardova sposobnost je temeljila na povezovanju leve (logični pristop) in desne (umetniško-intuitivno mišljenje) možganske polovice. Njegovo razmišljanje je bilo preboj v evoluciji mišljenja. Koncept 'kreativnega razmišljanja' kot intelektualne discipline pred Leonardom ni obstajal. Lahko ga primerjamo z metodo 'Mind_Mapping', celostno metodo za razvoj in organiziranje idej, ki temelji na Leonardovi tehniki zapisovanja.
'Študij znanosti o umetnosti in umetnost znanosti.' (L. da Vinci)
6. Telesnost – gojenje miline, lepote, telesne pripravljenosti in drže. Leonardo je večkrat poudaril pomen fizičnega zdravja. Veliko se je ukvarjal s športom in bil vegetarijanec, saj je verjel, da je uravnotežena prehrana ključ do zdravja in dobrega počutja. Prepričan je bil, da so vsi osebno odgovorni za svoje fizično zdravje in dobro počutje.
'Mens sana in corpore sano.' (L. da Vinci)
7. Povezava – spoznanje, da so vse stvari in pojavi povezani. Sistemsko razmišljanje. Ena skrivnost Leonardove ustvarjalnosti je v tem, da je v svojem življenju kombiniral različne elemente in jih povezal med seboj. Raziskoval je človeško telo kot usklajen sistem soodvisnih odnosov.
Leonardova inovativna moč ni bila naključje, temveč rezultat zelo specifičnih načel uspeha, ki jih je renesančni genij zasledoval skozi vse življenje. Ta načela lahko enostavno implementirate v vsakdanje življenje, in sicer:
1. Radovednost
Prvo in najpomembnejše je 'strastna radovednost', skupaj s sposobnostjo pozornega opazovanja. Predvsem nas mora Leonardova nenasitna radovednost in njegova pripravljenost na eksperimentiranje opozoriti, kako pomembno je, da si jasno povemo, da se ne smemo slepo zanašati na splošno priznano znanje, ampak moramo biti pripravljeni podvomiti. Leonardo je izumil modrost izuma: 'Kadar ni starega znanja, možgani ne najdejo novih rešitev.' Zato je veliko bral, eksperimentiral z veliko vztrajnosti in iskal nasvete pri strokovnjakih.
Leonardova želja po znanju je bila neposredno povezana z intrinzično (notranjo) motivacijo. Njegova predanost je bila izjemna. S težavo se je spoprijemal znova in znova, čeprav se je zdelo brezupno. Govorimo o »žilavosti« volje.
2. Zapustimo cono udobja
Če želite povečati svojo inovativno moč, vedno razmišljajte zunaj okvira in si pridobite veliko različnih področij znanja. Bolj, ko berete, opazujete in doživljate, več materiala je na voljo možganom, ko iščejo nove, nenavadne kombinacije.
3. Mreženje
Leonardo je se je rad povezoval oz. mrežil z drugimi, še posebej s kolegi, ki bi lahko zapolnili vrzeli v njegovem znanju. Od svojega mentorja se je naučil, kako pomembna je osebna izmenjava med strokovnjaki. Umetnikova delavnica ni bila le prostor za običajne pogovore, temveč tudi 'rastlinjak za ideje' – primerljiv z današnjim coworking prostorom. Zato je za uspeh v poslu treba poiskati ljudi, ki nas navdihujejo in se poskusiti povezati z njimi.
Raziskujte na spletu, kje se redno srečujejo ljudje, ki delijo vaše interese, želje ali cilje. To so lahko združenja, delovne skupine ali posebni dogodki. Pomembno je, da stopite v stik s čim več različnimi udeleženci. Če imate občutek, da ste našli pravo mrežo, boste sčasoma srečevali vedno več navdihujočih ljudi, ki vam bodo dajali sveže spodbude za vaše ustvarjalno delo.
4. Zapisovanje idej – zvezek
Kakšna je najboljša ideja, če jo pozabite? Leonardo je vedno nosil s seboj zvezek, da je zapisoval svoje ideje. Pisanje preprosto razblini misli. Ob koncu življenja je zapustil 24.000 strani zvezkov in približno 100.000 risb. Za Leonarda so bili ti zvezki kot drugi možgani. V njih je hranil vse, česar se je lahko domislil. Dokumentiral je in skiciral. Zvezek je vedno nosil na pasu, kjer ga je imel pri roki. Njegovi zapiski so bili neorganizirani, a ravno to mu je pomagalo povezati nenavadne stvari in discipline.
Pri tem je prakticiral nekaj, kar lahko najbolje opišemo kot 'razmišljanje s peresom'. Ko so informacije zapisane, se zasidrajo v nezavedno v obliki besedil, podob in konceptov. Zato je smiselno, da svoje vsakodnevne percepcije, ideje in informacije o temah, ki nas zanimajo, zapisujemo in smo pri tem vztrajni. Včasih si je smiselno kakšno idejo narisati, saj vizualizacija ne pomeni prikazati resničnosti, kolikor je mogoče natančno, ampak predvsem, da vam določena razmerja postanejo vidna. Risba pomaga razumeti in ponazoriti zapletene odnose in procese. Z zvezkom je tako kot s knjižico: na začetku se bo zgodilo zelo malo. Čez nekaj časa pa boste presenečeni nad tem, kako hitro se vaši zapisi razvijejo v neizčrpen vir vaše ustvarjalnosti in inovativnosti.
5. Analogija
Leonardova resnična moč je bila njegova domišljija. Leonardo je na primer primerjal veje z mrežo žil v človeškem telesu in med njimi odkril podobne vzorce. Veliki umetnik ni razmišljal o teorijah, ampak o vzorcih. S pomočjo analogij je upal, da bo spoznal načela vesolja. Tako je Leonardo spodbudil svoj um in misli svojih učencev. Da bi lahko zgradil letalo, je analiziral gibanje rib in ptic ter odkril vzporednice. Umetnostni strokovnjaki so prepričani, da zamudne interdisciplinarne raziskave niso bile naključje, ampak so imele smisel: Leonardo je hotel biti eden najboljših slikarjev in bil je prepričan, da mora biti dober anatom in dober botanik.
Študije ustvarjalnih umov, kot je da Vinci, so pokazale, da je skrivnost njihovega uspeha v zelo specifičnih navadah in vzorcih, ki jih ti ljudje živijo in razvijajo vsak dan. Nekaj navad in načel njegovega vedenja smo zapisala, a najpomembnejše stvari, ki se jih lahko naučimo od Leonarda, so, kako pomembna za uspeh je radovednost, mreženje, zapisovanje idej in analogija.
Bodite odprti, ne postavljajte si nobenih omejitev, povezujte stvari med seboj, zapišite ideje, misli, želje in pogovore ter jih delite z navdihujočimi ljudmi. V vsakdanjem življenju to lahko pomeni kosilo s kolegi iz drugega oddelka. Lahko pa izstopite iz svojega območja udobja, tako da se preizkusite. Potujte brez načrta in mobilnega telefona. Ali pa se na svojem delovnem mestu borite za uresničitev ideje, za katero ste prepričani, da bo uspela, tudi če vaši kolegi niso.
Zasledovanje znanja, rojenega iz lastnega raziskovanja in izkušenj, nas na koncu lahko privede do uspeha. Želimo vam ves uspeh, ki ga lahko dosežete. Bodite navdihnjeni, radovedni in upajte si stopiti iz cone udobja!
Sledite svojim velikim drznim ciljem!
