Uporaba iger (Game Based Learning, GBL) v izobraževanju ni nov koncept, prisotna je že več desetletij. Potrebni pa so sodobni pristopi, metode in ustrezna orodja, ki jih lahko uporabimo izven okvirjev konvencionalnega poučevanja (usmerjenega na prenos informacij in pomnjenje), znotraj virtualnih učnih okolij. V mednarodnem projektu Game4Change (Erasmus+) bomo na DOBA fakulteti skupaj z našimi partnerji razvili predmet Podjetništvo za naslednje generacije (Next Generation Entrepreneurship), v katerem bomo uporabili elemente igrifikacije, s katerimi postavljamo v ospredje izkustveno učenje, učitelji pa bomo ustvarjalci, posredniki in pospeševalci sprememb, spodbujanja in negovanja odnosa, sposobnosti in vedenja, ki bodo študente pripravili na realnost jutrišnjega sveta.
Ker se pedagoške paradigme nenehno razvijajo, se kot odziv na premik v družbeno-kulturnem, ekonomskem in tehnološkem okolju pričakuje, da bodo študenti bolj samostojni, aktivni v ustvarjanju in usmerjanju svojih učnih izkušenj. Tehnologije se bodo nenehno spreminjale in razvijale, zato je za študente potreben bolj celosten in na človeka osredotočen pristop, da bodo razvili inter- in transdisciplinarne spretnosti, da bodo vseživljenjsko aktivni. Izobraževalno okolje se bo še naprej spreminjalo in razvijalo, saj se pedagogika premika od tradicionalne didaktike k bolj praktičnim dejavnostim in od bolj praktičnih dejavnosti k zelo povezanim izkušnjam.
Igrifikacija učenja je izobraževalni pristop, ki skuša motivirati študente z uporabo elementov igre v učnih okoljih, s čimer pritegne njihov interes in jih navdihne za nadaljnji študij. Igrifikacijo najenostavneje opredelimo kot uporabo elementov iger (npr. lestvic, značk, točk – npr. kvizi, dosežkov, stopenj, izzivov, pripovedi, avatarjev, virtualnih dobrin …) v okoliščinah, ki same po sebi ne vključujejo iger. Primer takšne okoliščine je, kadar morajo študenti za pripravo na naslednje predavanje prebrati članek po navodilu izvajalca (npr. ko gre za obrnjeno učenje). Skladno z zasnovo igrifikacije študenti, ki članek preberejo in o njem relevantno razpravljajo, pridobijo dodatno spodbudo za sodelovanje v obliki točk. O igrifikaciji lahko govorimo šele, ko vizualizacija napredka študenta spodbudi k želenemu vedenju, ki spominja na vedenje ob igranju iger (npr. prikaže odstotek napredka in uporabniku predlaga nadaljnje aktivnosti, da bo odstotek višji). Moč igrifikacije je v učinku, ki ga ima na motivacijo študentov.
Nekaj najbolj prepoznavnih elementov igrifikacije, ki jih že uporabljamo v pedagoškem proscesu na DOBA Fakulteti so:
Z vključevanjem igrifikacije v študijski proces si na DOBA Fakulteti prizadevamo z elementi iger povečati zanimanje in motivacijo ter vplivati na izboljšanje učnih izidov študentov. Z njeno pomočjo povečamo aktivnost in zavzetost študentov za učni proces, spodbujamo sodelovanje in omogočamo povratno informacijo, enostavno in brez časovnega zamika vključujemo spremembe, omogočamo varno okolje za študente, ki imajo npr. težave pri deljenju mnenj v večji skupini ljudi ter omogočamo nagrade za kakovostno opravljeno delo.
Viri:
