Da bi razjasnili, kdaj lahko rečemo, da smo srečni, moramo razumeti definicijo sreče. Na splošno bi lahko rekli, da če smo zadovoljni, občutimo veselje, potem smo tudi srečni. Če nadaljujemo s filozofsko definicijo, pa bi morali dodati še to, da v trenutku sreče ne čutimo nobenih drugih želja.
»Ljudje smo večino časa v lovu za srečo, saj se težko za dlje časa izognemo željam.«
Naj vas potolažimo, če se ne počutite med tistimi najbolj srečnimi. Naša sreča naj bi bila v kar 50 % odvisna od naših genov in 10 % od trenutnih življenjskih okoliščin, v katerih živimo (starost, vera, zdravje …). A vseeno lahko na srečo vplivamo tudi sami. Lahko postanemo srečnejši kot smo. Ostalo nam je 40 tistih odstotkov, na katere imamo vpliv. In to je tisto, za kar se zavestno odločimo, da bomo počeli. Kako smo torej telesno dejavni, kakšne osebne in karierne cilje smo si zadali, s kom se družimo.
Če želimo biti srečni, poskusimo zadostiti nekaj pogojem. Ko si zastavimo osebne in karierne cilje, bodimo realni. Postavimo si časovne okvirje in cilje, ki so uresničljivi. Če smo neprestano v bitki s časom občutimo nezadovoljstvo, ker stvari nimamo pod nadzorom. Naučimo se torej upravljati s časom. Ljudje smo socialna bitja, zato so zelo pomembni dobri medsebojni odnosi. Cilji, ki si jih zastavimo, so vedno odvisni tudi od drugih ljudi oziroma za njihovo doseganje potrebujemo sodelovanje drugih. Nenazadnje pa je seveda pomembno, da si odgovorimo na vprašanje, kaj si v življenju sploh želimo. Torej razmislimo o naših željah in jih pretvorimo v cilje. In ne pozabimo - univerzalnega recepta za srečo ni. Ravnajmo se po svojih občutkih.
Raziskava Quality of life in Europe: Trends 2003‑2012 daje zanimive podatke. Če smo še leta 2007 sodili med bolj srečne Evropejce, pa se je to leta 2011 precej spremenilo. Leta 2007 so bili od nas srečnejši prebivalci le 9 držav. Slovenci smo svojo srečo leta 2007 ocenili z oceno 7,7 na deset stopenjski lestvici, Danci, ki še danes veljajo za najsrečnejši narod pa z oceno 8,3. Leta 2011 so se Danci ocenili samo z eno desetinko manj, torej 8,2, Slovenci pa z oceno 7,1.
»Če smo bili leta 2007 nadpovprečno srečni v primerjavi z drugimi Evropejci, smo leta 2011 padli pod povprečje.«
Zagotovo na srečo vplivajo tudi okoliščine, v katerih smo bili Slovenci v obdobju od 2008-2013, torej obdobje izrazite gospodarske krize. A v zadnjem obdobju smo priča boljšim gospodarskim kazalnikom in zagotovo tudi to vpliva na boljše in spodbudnejše rezultate, ki jih beležimo že od leta 2014.
V letu 2014 smo se Slovenci ocenili za bolj srečne (Politbarometer PB06/14, Slovenija: Junij 2014). Na vprašanje »Kako srečni ste« je namreč kar 66 % Slovencev odgovorilo da so srečni ali da so zelo srečni.
Bistvene razlike pri občutku sreče med ženskami in moškimi ni. Najmanj so srečni ljudje v starostni skupini od 50-64 let. Je pa zanimivo, da se po 64 letu ocena sreče dvigne na skoraj enako raven kot v starostni skupini 18-24 let. Podatki kažejo, da so tudi tisti, ki živijo v partnerskem odnosu srečnejši od tistih, ki živijo sami. Prav tako pa so izrazito srečnejši tisti, ki so zaposleni in imajo visoko izobrazbo.
Če želimo biti srečni, poskusimo zadostiti nekaj pogojem:
Torej razmislimo o naših željah in jih pretvorimo v cilje. In ne pozabimo - univerzalnega recepta za srečo ni. Ravnajmo se po svojih občutkih. Pa veliko sreče …
Uporabljeni viri:
