To je skupni izziv in hkrati poslanstvo študijskih programov DOBE, ki se zaveda, da je Slovenija od svoje samostojnosti prišla v spremenjen mednarodni gospodarsko-politični položaj. Ta zahteva večje in bolj sistematično prizadevanje vseh, da bistveno okrepimo inovativnost in podjetnost.
Zelo pomembno je, da smo postali članica EU in NATO, a smo hkrati izgubili priviligiran položaj na trgu bivše skupne države. To je predstavljalo velik izziv izrazito izvozno usmerjenemu slovenskemu gospodarstvu (delež izvoza blaga in storitev tvori več kot 80% BDP). Kot gospodarsko in tehnološko najbolj razvita republika, je Slovenija prispevala kar 1/3 celotnega in polovico izvoza tedanje države na trge držav OECD. Tako ni presenetljivo, da je Slovenija po razpadu – kljub olajšanemu pristopu na trge EU držav – potrebovala kar 8 let, da je njen BDP dosegel raven iz leta 1989.
Težko je oceniti vse učinke preobrazbe slovenskega gospodarstva v nov sistem, ki je odprl podjetja domačim in tujim zasebnim interesentom. Z redkimi izjemami so se znašla v tujih rokah najboljša slovenska podjetja (vključno z Lekom, Gorenjem in tudi bankami ter zavarovalnicami). Naša konkurenčnost se je ohranjala predvsem po zaslugi nizkih stroškov dela, kar pa je imelo za posledico, da smo iz prejemnice tujih možganov postali soočeni z vse večjim odlivom možganov, a se teže tega problema še premalo zavedamo.
Tak negativni razvoj je mogoče prekiniti le na en način: potrebna je odločitev, da hočemo postati inovativna družba in trajnostno gospodarstvo. To pa zahteva primerno politiko, organiziranost in vztrajnost vseh na tej zahtevni, a nedvomno zelo obetavni poti. Prave alternative ni - v nasprotnem se soočamo z nezavidljivo perspektivo kolonialnega gospodarstva.
Da je mogoč zelo intenziven razvoj, govorijo številni primeri, morda najbolj prepričljiv pa je primer Singapurja, ki se je v 60 letih dvignil iz absolutne revščine (BDP na prebivalca 500 USD), v državo ki je s svojimi 91.360 USD zdaj že prekosila Švico in je najbogatejša država na svetu. Njen predsednik Lee Kuan Yew je v 3 mandatih iz Singapurja naredil državo, ki uspeva s svojo inovativnostjo in odpravil korupcijo. Kako mu je to uspelo? Ministri imajo za svoje odgovorno delo bajne plače, če se pa samo malo pregrešijo, so rigorozno kaznovani in nepovratno izločeni iz javnega življenja. Singapur je postal logistična točka za medkontinentalni ladijski transport, izvažajo produkte in storitve, ki počivajo na znanju in inovacijah, vodilne univerze po svetu tam odpirajo svoje fakultete in inštitute. Vedo zakaj!
Tudi mi imamo zanimiv logističen geo-položaj, a nismo usposobili železniške infrastrukture za 21.stoletje. Slovenija je po človeškem kapitalu uvrščena na 9. mesto med 132 državami – v znatni meri po deležu študirajočih. Pomembno je tudi, da je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije dobilo v svoje ime in pristojnost tudi področje inovacij.
Potrebno je storiti več, da bi se zavedali usodnega pomena inovacij in vzpostavili sodoben ter učinkovit inovacijski ekosistem. Ta namreč ustvarja potrebne pogoje, da bodo inovacijski akterji iz vseh sfer, vzpodbujeni in podprti v svojih naporih in povezovanju - kar je ob naši razdrobljenosti in nepovezanosti izjemno pomembno. Prav tako pomembno je, da se javno financiranje inovacijske dejavnosti dvigne iz sedanjega 0,5% na 1,5% BDP. Rizičnega kapitala kot deleža BDP je pri nas 30 krat manj kot v ZDA in 5 krat manj kot v povprečju EU držav. Eden od sistemskih pogojev je tudi, da uveljavimo plačevanje po opravljenem delu, ne pa po nazivu delovnega mesta in doseženi stopnji izobrazbe.
Skratka, Slovenija ima kar nekaj pogojev, da postane inovativna družba in ekonomija, a mora hkrati odločno odpraviti sistemske, poslovno-operativne in tudi psihološke ovire, ki nas v teh prizadevanjih še ovirajo.
