Največji sistemi visokošolskega izobraževanja (Kitajska, Indija, Amerika) so bili zaradi zaščite zdravja svojih študentov tako rekoč prisiljeni v poskuse spletnega učenja ogromnih razsežnosti. Več kot 30 milijonov študentov v svetu je pričelo z izobraževanjem na daljavo, s katerim so nadomestili klasična predavanja in vaje. Večina univerz je zaprla svoje kampuse.
Spremembe se niso dotaknile le domačih študentov v posameznih državah, temveč tudi številnih mednarodnih študentov. Tako so na primer avstralske univerze mrzlično iskale rešitve za več kot 100.000 mednarodnih kitajskih študentov, ki so pred epidemijo odšli domov na praznovanje lunarnega novega leta in se nato niso več mogli vrniti zaradi avstralske prepovedi vstopa tujim državljanom.
Spremljamo lahko družbene medije, ki so polni anekdot o frustracijah študentov in profesorjev, kot so npr. klici profesorjev, ki so študente preganjali iz stranišč, nekateri nesrečni profesorji so ''predavali'' brez zvoka, študentih, ki so želeli domov, a niso mogli in še bi lahko naštevali.
V tem trenutku v visokem šolstvu poteka vrsta raziskav z namenom ocenjevanja tega velikega eksperimenta.
Toda, kako realno je, da bi naenkrat ogromno količino poučevanja prenesli na splet? Ali imajo vodstva univerz, ki so sodelovala v raziskavi revije Times Higher Education (THE), prav, ko menijo, da bodo študentje virtualno izkušnjo doživeli kot slab nadomestek ''pravemu izobraževanju''? Ali pa se bo zgodilo prav nasprotno in bo spletno visokošolsko izobraževanje postalo nova običajnost veliko prej in v veliko večjem obsegu, kot so to predhodno predvideli strokovnjaki?
Poslovne šole, ki že imajo izkušnje z online programi, imajo v trenutni krizi manj težav. Dobri online programi so namreč veliko več kot le sinhrona video predavanja. Zahtevajo nove didaktične pristope in koncepte ter predvsem raznolike možnosti interakcije. Kako zahtevno je to, lahko spremljamo na znanih poslovnih šolah v svetu tu, na primer na Ross School of Business na univerzi v Michiganu, švicarski IMD Business School …, in tudi v Sloveniji kot na primer na DOBA Fakulteti.
IT oddelki so v ospredju pozornosti vodstva visokošolskih zavodov
Digitalna revolucija je povzročila, da so IT oddelki v ospredju pozornosti vodstva visokošolskih ustanov. Na univerzah pospešeno razvijajo in pospešujejo vpeljavo študija na daljavo. V razvoj so vključeni inženirji, razvijalci, pedagogi in IT strokovnjaki. Nekdanje razmišljanje visokošolskih ustanov, da je študij na daljavo realna možnost samo za tehnološko spretne učitelje, je korona kriza odplaknila. Zdaj nagovarjajo in usposabljajo vse učitelje. Praviloma se ne ukvarjajo z najzahtevnejšimi oblikami in zapletenimi vidiki študija na daljavo, predvsem zaradi pričakovanja, da bo to samo začasno. Prilagodili so urnike, spreminjajo naloge študentov, velik logistični zalogaj je skupinsko delo študentov, ki živijo v različnih časovnih pasovih, spreminjajo ocenjevanje, večji poudarek je na tedenskih nalogah in manj na končnih izpitih.
Delo učiteljev se je spremenilo
Visokošolski učitelji so morali korenito spremeniti svoje delovne navade in številni poročajo o povečani delovni obremenitvi, ko hitijo pravočasno objaviti svoje učno gradivo in se obenem spopadajo z vsem, kar prinašajo spletna predavanja.
Številni učitelji so se razveselili premika k učenju na daljavo. V fazi prehajanja na splet so se med seboj podpirali, kreirali so prave podporne mreže, izmenjevali svoja odkritja in delili napotke, kako krmariti skozi svet spletnega poučevanja. Spremljanje spletnih predmetov sodelavcev je postal priročen in koristen način prenosa dobrih praks.
A nekateri se bodo še vedno upirali spremembam.
Številni učitelji ugotavljajo, da so svoje predmete odlično izvedli v študiju na daljavo in verjamemo, da jih bodo nekateri tudi v prihodnje želeli izvajati v celoti ali vsaj delno preko spleta. Spet drugim se bo vse skupaj zdelo prava polomija. Večina bo verjetno ugotovila, da so nekatere stvari delovale dobro, druge ne. Pametno bi bilo sistematično zbrati podatke o tem, kaj je delovalo in kaj ne. Tiste slabše stvari bi lahko popravili za v prihodnje. Tako bi bili v novi krizi vsi bolje pripravljeni.
Čeprav se mnogi učitelji še vedno trudijo svoje predmete spraviti pod streho in tako rešiti pomladanski semester, se bodo ukrepi najverjetneje nadaljevali še v jesenskem semestru. Zato morajo visokošolske ustanove začeti razmišljati, kaj se bo zgodilo, že sedaj, ko se življenje vsaj malo vrača v ustaljene tirnice, saj je za pripravo kakovostnih spletnih predmetov in programov potreben čas.
Visoko šolstvo se odpira
Visoko šolstvo v svetu z izobraževanjem na daljavo odpira svoja vrata in nudi dostopnost do različnih programov različnim ciljnim skupinam, ne samo že vpisanim študentom. Mnogo univerz se je odločilo za brezplačen dostop do vseh svojih MOOC-ov, za javnost so na Kitajskem odprli preko 2.000 predmetov platforme Rain. Spremljajo jih lahko nevpisani zaposleni posamezniki, odprti so tudi za študente in profesorje drugih univerz. Povečalo se je sodelovanje z univerzami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, tudi s srednjimi šolami.
Spletni izpiti so postali realnost
Ob hitrem prehodu na spletno učenje v visokem šolstvu po svetu so mnogi akademiki ocenjevaje na daljavo označili kot še eno nujno zlo.
V svetu se sicer pojavljajo vprašanja, kot so, kako zagotoviti varnost pri spletnih izpitih. A uporaba spletnega ocenjevanja odpira pomembnejše vprašanje: kaj je bistvo učenja in kako ga meriti. Na mnogih univerzah se zavedajo trenutne situacije in namenjajo veliko pozornosti temeljitemu razmisleku, kaj morajo študentje znati, kako meriti njihove kompetence, zavedajo se pomembnosti povratne informacije.
Izkušnje največjih univerz so različne. Pogoste so prakse, ko spletni izpiti predstavljajo do 50 odstotkov celotne ocene, drug del ocenjevanja poteka s sprotnim delom (projektne naloge, seminarske in druge naloge). Mnogi učitelji so prijetno presenečeni nad rezultati pri ocenjevanju.
Na mnogih univerzah po svetu, tudi na DOBA Fakulteti, se poslužujejo visokotehnoloških rešitev s pomočjo spletnih kamer, prepoznavo obraza, ki zagotavljajo, da izpite dejansko opravljajo študenti.
Potrebno se je zavedati, da je tehnologija samo pripomoček za izvajanje spletnega ocenjevanja, pomembnejše je, kaj želimo preverjati - opredeliti učne rezultate, kako bomo preverjali, kako bomo komunicirali in kako bomo dajali povratne informacije.
Vsekakor pa morajo študentje tehnologijo najprej preizkusiti, saj se le tako lahko izognejo stresu pri spletnem izpitu.
Na razpolago je ogromno učnih platform
Za izobraževanje na daljavo je sicer na razpolago ogromno učnih platform in orodij. A vsiljena hitrost prehoda na splet velikega števila uporabnikov, ni potekla brez izzivov. Vsak, ki je vsaj enkrat poskusil organizirati srečanje preko videokonferenčne platforme Zoom, ve, da se velikokrat pojavljajo tehnične težave že pri povezovanju 30 študentov, kaj šele pri povezovanju več sto ali tisoč študentov. V prvih nekaj dneh uporabe najbolj razširjenih videokonferenčnih platform so se te večkrat zrušile.
Kitajsko ministrstvo za izobraževanje je februarja objavilo, da imajo v državi 22 spletnih platform, ki ponujajo 24.000 brezplačnih visokošolskih predmetov. Te so ponudili manjšim visokošolskim ustanovam, ki niso imele sredstev za hitro vzpostavitev spletnih alternativ.
Ali je prihodnost postala sedanjost
Rezultati raziskav, ki bi dokazovali, da je učenje v predavalnicah učinkovitejše od učenja preko spleta, ne obstajajo. Raziskave poudarjajo, da je pomembnejši kot medij, vprašanje, kako naj visokošolski učitelji razvijajo aktivnost študentov, njihovo kreativnost in inovativnost.
Ko se bo v svetu neposredno obdobje preprečevanja širitve virusa zaključilo, se bodo v določenem obsegu vrnila tudi klasična predavanja. Pa vendar bo vpliv prehoda na splet ostal. Študentje in učitelji so skupaj izkusili nov mejnik v sodobnem izobraževanju: bolj interaktivno učno izkušnjo, ki se dogaja v realnem času in je usmerjena v inovacije. Prepričana sem, da bodo učitelji ta prehod na digitalno sprejeli in celo iskali dodatne možnosti, kako razviti modele spletnega in kombiniranega izobraževanja.
Praksa letošnje pomladi tudi v Sloveniji ne bo ostala brez sledov, V prihodnosti ne bomo mogli mimo njih. Evalvacija - spremljanje tega velikega eksperimenta lahko prispeva k iskanju dolgoročnih rešitev problemov, ki obstajajo znotraj visokega šolstva.
Način, kako bomo uvajanje izobraževanja na daljavo spremljali, preverjali in tudi kako razumeli odzive na spremembe, bo ključno pri uvajanju izobraževanja na daljavo v visokem šolstvu v prihodnje. Na vseh nas je, da bomo iskali boljše, sodobnejše možnosti in da bomo oblikovali strategijo uvajanja izobraževanja na daljavo v visokem šolstvu.
Ustanove se bodo morale odločiti, kako bodo izvajale študij na daljavo - kot kombinirano obliko, kot v celoti online s sodobnimi pedagoškimi strategijami poučevanja, s sodelovanjem študentov, z veliko interakcije, s sprotnim ocenjevanjem in temu prilagoditi svoje celotno delovanje, svojo vizijo, organiziranost in tudi usposabljanje učiteljev.
V Sloveniji je nujno oblikovati in sprejeti temeljne standarde, ki bodo opredeljevali ključne elemente za izvajanje študija na daljavo. Le tako se bomo lahko postavili ob bok svetovnemu razvoju.
(Vir: Finance, 24. 6. 2020)
