Inflacija ni le tema pogovorov o gospodarskih gibanjih, temveč je za prebivalstvo tudi vprašanje, kako jo upoštevati pri naših odločitvah o potrošnji in varčevanju. Predvsem predstavlja veliko tveganje za zmanjševanje realne vrednosti naših prihrankov in plač.
Številke okoli 8 odstotkov letne rasti cen v EU so res visoke glede nas to, da smo se še pred časom bali trenda padanja cen – deflacije. Če pa pogledamo razlog za sedanjo inflacijo, pa lahko razumemo, da napovedovalci v svetovnem in v evropskem merilu pričakujejo njeno umiritev. Predvsem je letošnja rast cen v Evropi posledica šoka, ki ga je za cene in dobavljivost zemeljskega plina povzročila vojna v Ukrajini. Manj lahko pričakujemo od zelenih virov energije, več pa od spremembe tokov dobav energentov, zaradi katerih se bi po pričakovanjih stroke morala inflacija zmanjšati že letos in še posebej leta 2023.
Visoka raven cen za posamezne proizvode in storitve (predvsem prevoz) bo še nekaj časa tukaj, vendar bi pozitivna pričakovanja o zmanjšanju njihove rasti morala preprečiti našo večjo previdnost (višjo elastičnost glede na spremembe cen). Tukaj imamo izbor, kako elastično reagirati na sedanje razmere. Zanimivo je, da pričakovanja glede potrošnje gospodinjstev niso črnogleda, zaradi splošnih gospodarskih razmer, ki jih (ne pozabimo) določajo hitre spremembe v tehnologiji, pa bo gotovo vlaganje v znanje poslednja postavka, ki bi jo bilo smiselno zmanjšati.
