Glede na lansko enako obdobje je v drugem četrtletju letošnjega leta tako gospodarska aktivnost upadla za 13 %
Upad v prvi polovici leta glede na enako obdobje leta 2019 je bil s 7,8 % bistveno manjši, kar pa je posledica pešanja gospodarske rasti ob koncu lanskega leta. Vseeno pa porast potrošnje električne energije in povečano povpraševanje v posameznih dejavnostih po maju omogočajo umirjen optimizem do konca letošnjega leta in za v prihodnje. Še boljši občutek kot zbujanje gospodarske rasti, ki jo prikazuje statistika, daje vrsta primerov iz realne gospodarske prakse, ki kažejo, da se stvari izboljšujejo v kakovostnem pogledu. Tukaj mislimo na vrsto primerov, ko so se podjetja in majhne zasebne gospodarske družbe z inovativnimi pristopi uspela prilagoditi spremembam na trgu ter tako zadržala proizvodnjo in zaposlenost. Tukaj pa je še optimizem v podjetjih, ki se niso želela vključiti v shemo pomoči za delavce na čakanju, saj so pričakovala ponovno rast posla še pred pretekom treh kvartalov, zaradi česar bi morala prejeto pomoč vračati.
Tako tudi ne preseneča ugotovitev Fiskalnega sveta, da je bil (negativen) proračunski učinek v dosedanjem obdobju koronakrize skoraj polovico manjši od pričakovanega - z drugimi besedami: vsa sredstva, namenjena za pomoč gospodarstvu, niso bila uporabljena. To seveda pomeni manjši pritisk na uravnovešanje javnih financ v prihodnje. Končno in ne nazadnje so turistični boni preprečili razpad osnovne dejavnosti in vzporednih trgov v turizmu.
Vendar pa pozitivna pričakovanja temeljijo na tem, da ne bo prišlo do novega zaprtja. Ob tem, da je Slovenija v zadnjem tednu maja uradno oznanila konec epidemije, je stroka opozarjala, da lahko ob sproščanju v času turistične sezone pričakujemo nov porast okuženih. V to tveganje smo šli bolj ali manj zavestno, saj je bil zelo pomemben tudi psihološki učinek, da lahko vsaj do neke mere okusimo dopuste na način, kot smo bili vajeni.
Čeprav torej pričakovan, pa nosi porast okužb pomembno gospodarsko tveganje
Prenosi virusa, ki jih doživljamo od začetka novega šolskega leta v šolah in v podjetjih, predstavljajo novo tveganje za zapiranje (delov) gospodarstva. Če ne želimo še poslabšati gospodarske slike, bo treba zato doseči upoštevanje varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje stroka še posebej s stališča napovedi, da se bodo ob prihodu hladnejših letnih časov možne negativne posledice okužbe za naše zdravje okrepile. Vendar pa je treba ukrepati tudi v strateškem pogledu. Zato upamo in pričakujemo, da bosta stroka in vlada podrobneje preučili selektivno ukrepanje, ki bo ob vzdržnem tveganju vseeno omogočilo normalizacijo gospodarskih aktivnosti.
Viri: