Ljudje želijo živeti v mestih, ki so čista, urejena, prebivalcem in naravi prijazna, demokratično in učinkovito upravljana, ob optimalnih možnostih za izobraževanje, ustvarjanje, mobilnost in zaposlitev. To zahteva radikalne spremembe na vseh področjih mestne uprave in javnega življenja, zagotavljanje kvalitetnih storitev in učinkovito načrtovanje – skratka, mesta lahko obstanejo samo, če so pametna.
Pametno mesto uporablja dognanja modernih znanstvenih dosežkov, na številnih področjih, od urbanizma, ekonomskih ved, energetike, logistike, pedagogike, …
Ključne dejavnike in izzive pametnih mest lahko združimo v pet skupin:
Mesto znanja/znanosti gre še pomemben korak dlje, saj želi aktivno prispevati k razvoju znanosti in tehnologije, s ciljem močnejše ekonomske rasti ne le v samem mestu, ampak širše. To vlogo bi težko uresničilo, če hkrati ne bi uspešno delovalo kot pametno mesto. Na svetu je na stotine, verjetno na tisoče pametnih mest, a – po oceni OECD – samo 40 mest znanja/znanosti.
Med pametnimi mesti v svetu lahko izpostavimo nekaj najznačilnejših, ki se jim priznava izvirnost na določenih področjih. Kopenhagen je priznano najbolj ekološko in trajnostno mesto na svetu, saj je bistveno izboljšal tudi učinkovitost javne varnosti. Parizu gre naziv »najbolj inovativnega pametnega mesta« na račun drastičnega znižanja energetske porabe za javno razsvetljavo in prometno infrastrukturo, San Francisco je že dolgo »zelena prestolnica« med pametnimi mesti. Barcelona inSingapur se odlikujeta po učinkovitem in transparentnem upravljanju, Singapur pa še posebej po urejenosti in čistoči.
Slovenija je država z nižjo stopnjo urbanizacije kot je povprečje v Evropi. Hkrati pa imamo relativno dobro infrastrukturo, izrazito izvozno gospodarstvo ter ugodno izobrazbeno strukturo. Tudi na področju IKT (z IoT in Big Data - ključni pogoj za uspešnost pametnih mest) se uvrščamo dokaj ugodno. Skratka, imamo dobre pogoje za uvajanje modela pametnih mest.
Zadnja leta beležimo že vzpodbudne premike: Skupnost občin Slovenije SOS, podpira svoje članice v teh prizadevanjih, EU program URBACT popularizira primere dobrih praks in vrsta mednarodnih in domačih svetovalnih organizacij ponuja mestom tovrstne usluge.
K sreči se ne spopadamo z velikimi izzivi milijonskih mest, zadnja leta pa narašča ozaveščenost, da ponujajo sodobne tehnologije in modeli upravljanja, s konceptom pametnih mest, veliko možnosti, da z ustreznim povezovanjem potencialov pospešimo razvojne procese in še dvignemo kakovost življenja, kar sicer tuji obiskovalci opazijo hitreje kot mi sami.
Majhne fizične oddaljenosti med urbanimi centri pomenijo priložnost, da cela Slovenija lahko deluje kot eno veliko »pametno mesto«, ki pa je hkrati obdarjeno z veliko zelenih površin in izjemno biotsko raznovrstnostjo. Težko bi izdvojili katera mesta v Sloveniji že zaslužijo vzdevek »pametno mesto«, nedvomno pa se številna – poleg Ljubljane in Maribora – poslužujejo »pametnih rešitev« na različnih področjih: od mobilnosti, občanom prijaznih komunalnih storitev, do obetavnih oblik lokalne samouprave in učinkovitih rešitev na področju šolstva, javno-zasebnih partnerstev in oskrbe starejših.
Vse to pa zahteva kvalitetne kadre, z ustreznim interdisciplinarnim znanjem in kompetencami, ki jim omogočajo uveljaviti sodobne oblike upravljanja, ob čim boljšem sodelovanju občanov, ki morajo biti v središču kvalitetnih in odgovornih odločitev, ne le zase, ampak tudi za naslednje generacije.
Online študij Menedžment pametnih mest je namenjen vsem, ki delate v javni upravi, na občinah, lokalnih skupnostih, v službah, ki zagotavljajo napredne rešitve v energetiki, komunali, … in seveda vsem, ki gledate v prihodnost in vidite v tem tudi poslovno priložnost. V dvoletnem magistrskem programu boste pridobili praktična znanja s področij upravljanja in ekonomije pametnih mest, trajnostnega razvoja, sodobnih informacijskih tehnologij, inovativnih in kreativnih procesov, … Učitelji so vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki, ki vas bodo skozi primere dobrih praks, reševanja konkretnih problemov s katerimi se srečuje naše lokalno okolje, terenskimi vajami in praktičnimi nalogami pripeljali do poklica prihodnosti.
Viri:
