Parki, trgi in ulice nič več niso pasivna infrastruktura, z dobrimi urbanističnimi rešitvami postanejo platforme za izvajanje raznovrstnih aktivnosti in povezovanje skupnosti v raznovrstne množice, ki s svojimi interesi soustvarjajo nadaljni razvoj pametnih mest. Zelene površine pomagajo čistiti ozračje, ustvarjajo naravno klimatsko napravo, ki v vročih poletnih mesecih hladi mesto, nudijo neskončne možnosti rekreacije, ponekod pa celo prispevajo k prehranski samooskrbi mesta.
Vabimo vas na ogled nekaj najzanimivejših primerov uporabe zelenih površin kot nepogrešljivega člena v zasnovi mest in življenju meščanov.
Petrinski hrib, Praga / Češka
Če boste obiskali Prago in si vzeli čas za opazovanje njenega vsakdanjika, boste hitro opazili, da njeni prebivalci vsak topel dan izkoristijo za obisk mestnih parkov, kjer se družijo ob prigrizkih, knjigah, žogah in drugih rekreativnih dejavnostih. Najbolj priljubljena točka pa je gotovo Petrinski hrib, ki se pne nad četrtma Mala strana in Strahov in s katerega se razprostira čudovit razgled na mesto in reko Vltavo, ki vijuga skozenj. Med mnogimi urejenimi vrtovi in nasadi, ki ga prekrivajo, izstopa Semeniški sadovnjak, v katerem naj bi bilo zasajenih več kot 2100 sadnih dreves, med katerimi prevladujejo jabolka in hruške. Sadeži so na razpolago vsem, ki bi jih radi jedli, zato boste v jesenskih mesecih pod veliko drevesi opazili bralce, ki zatopljeni v knjigo vsake toliko posežejo po sočnih sadežih v vejah nad seboj in mirno nadaljujejo z branjem do večera, ko pade mrak.
Curitiba / Brazilija
Mlad brazilski arhitekt Jaime Lerner je leta 1971 postal župan brazilskega mesta Curitiba. Opazoval je urbanistične rešitve v glavnem mestu Brasilia in mega metropoli Sao Paolo, ki so le začasno odpravljale težave s prenaseljenostjo, onesnaženostjo in prometno prenasičenostjo, in se odločil za drugačen pristop. Mestno jedro je zaprl za promet in uredil sistem avtobusnih postajališč, s katerimi je velik del dnevnih potnikov navdušil za uporabo javnega prevoza. Ena njegovih najboljših rešitev pa je bila odločitev, da ne bo poglobil struge reke Iguacu, ki teče skozi mestno središče, ampak da bo njene redne poplave rešil z ureditvijo velikega parka ob njeni poplavni ravnici. Tako je mesto dobilo velikansko rekracijsko površino, ki služi tudi kot rezervoar čiste vode za širše območje Curitibe. S strogimi pogoji za regulacijo rečne struge, davčnimi olajšavami za zaščito in razvoj zelenih površin ter vključevanjem porečja v strateške načrte pametnega mesta, je ob Iguacu uredil neke vrste naravni rezervat sredi velemesta iz katerega pridobivajo tudi podatke za natančnejše napovedovanje močnejših poplav ali daljših sušnih obdobij.
Prinzessinnengarten, Berlin / Nemčija
Robert Shaw in Marco Clausen, ki sta pod imenom Nomadisch grün v berlinski četrti Kreuzberg ustanovila Princesin vrt (Prinzessinnengarten), nista imela nikakršnega predhodnega znanja o vrtnarjenju. S pomočjo prijateljev, sosedov, vrtnarskih navdušencev in raznih aktivistov za oživljanje mesta sta očistila 6000 kvadratnih metrov veliko opuščeno gradbišče na Moritzplatzu, nato pa so nanj znosili vreče, žaklje in zaboje, polne rodovitne zemlje. Skupaj so se učili, kdaj je primeren čas za sajenje čebule, kako na gosto je treba posaditi korenje, kdaj so zrele bučke in kako se znebiti polžev, in počasi je zrastel čudovit skupnostni vrt, kjer se srečujejo vrtnarji vseh starosti, veroizpovedi in narodnosti. Med seboj si izmenjujejo izkušnje, semena in pridelke s Princesinega vrta, uredili so kavarno, kjer se lahko okrepčate z jedmi iz zelenjave, pridelane na vrtu, če je letina dobra pa na stojnicah lahko kupite tudi njihove pridelke. S tem projektom sta Nomadisch grün povezala različne družbene sloje, ki živijo v narodnostno zelo raznolikem Kreuzbergu in vzpostavila javni prostor, kjer se ljudje srečujejo, spoznavajo različne kulture in se obenem še naučijo koristne in pomirjujoče spretnosti.
The High Line Park, New York / ZDA
Leta 1999 sta Joshua David in Robert Hammond, oba prebivalca newyorške četrti Manhattan, ustanovila javno pobudo Friends of The High Line, ki je leta 2002 županu Michaelu Bloombergu predstavila idejno zasnovo za prenovo opuščenega viadukta newyorške železnice v javni park. S pomočjo mnogih znanih in premožnih lokalnih prebivalcev so zbrali 185 milijonov USD sredstev in izpeljali natečaj, na katerem so izbrali rešitev biroja za krajinsko arhitekturo James Corner Field Operations. Ti so po 2,33 km dolgi progi uredili sprehajalne poti in jih obdali z več kot 120 različnimi rastlinskimi vrstami, med katerimi so tudi travniške rastline in pleveli, ki so se samodejno razrasli po opuščenih tračnicah. The High Line park je ozaljšan z modernimi umetniškimi deli, v njem pa se lahko udeležite tudi raznih dogodkov, od jutranje tai-chi telovadbe, do delavnic za otroke, predstav uličnih gledališč in jazz koncertov. Prenova železniške proge v javni park je spodbudila razvoj prej precej zanemarjene četrti Chelsea in dvignila cene okoliških nepremičnin za približno 10 % nad cene ostalih nepremičnin v širši okolici. Znatno se je zmanjšalo tudi število kriminalnih dejanj v okolišu. Tudi nekatera druga mesta v ZDA so se lotila podobne ureditve opuščene železniške infrastrukture, saj so izračunali, da prenova v park stane manj kot rušenje.
Park Tabor, Ljubljana / Slovenija
Park Tabor, okoli katerega se stiskajo hiše istoimenske mestne četrti, je dolga leta sameval zaradi slabe osvetljave in neurejenosti, dokler niso pobude za njegovo oživitev prevzeli Zavod Bunker s festivalom Mladi levi in skupina arhitektk, ki delujejo pod imenom Prostorož. Slednje so izvedle serijo delavnic z lokalnimi prebivalci, domom starejših občanov, cerkvijo, dijaškim domom, hotelom in športnim društvom, ki neposredno mejijo na park in se seznanile z njihovimi željami, potrebami in idejami o uporabi parka. Najprej so organizirale nekaj čistilnih akcij, kjer se je izkazala pripravljenost skupnosti za prostovoljno delo, sledila jim je jutranja telovadba in joga, nato nedeljski zajtrki, kjer so pripravljali domače jedi, pa otroške delavnice, koncerti in branja. Park je hitro zaživel tudi z raznimi garažnimi razprodajami, kinom na prostem, izmenjevalnico semen in zelenjave Zelemenjava, v njem je prostor našla tudi Knjižnica pod krošnjami, ki je nastala kot projekt za spodbujanje branja in uporabe ljubljanskih zelenih površin, danes pa poleti deluje že v vseh večjih mestih po Sloveniji. Predvsem pa so se ob zeleni površini v mestnem jedru povezali prebivalci in obiskovalci vseh generacij in sosesko Tabor s prostovoljnim angažmajem spremenili v enega najprijetnejših predelov Ljubljane.
Viri:
