DOBA znanja

Nasledstvo družinskega podjetja je ena najpomembnejših tem v raziskavah družinskega podjetništva in z uspešnimi prenosi družinskih podjetij med generacijami je povezano veliko dejavnikov, kot so npr.: raven pripravljenosti naslednikov, odnosi med družinskimi in poslovnimi člani, planiranje prenosa, uporaba družinskih poslovnih svetovalcev, ustanovitev družinskega sveta. Družine/ družinska podjetja po vsem svetu iščejo načine in splet ustreznega nabora znanja in veščin, s katerimi bi lahko dobro pripravile svoje naslednje generacije kot potencialne naslednike za operativne ali vodstvene vloge v družinskih podjetjih ter s tem poskrbele za dolgoročno preživetje podjetja.

Cilj raziskave je bil opredeliti tista znanja in veščine, ki jih v slovenskih družinskih podjetjih ocenjujejo kot najpomembnejša za uspešen prenos med generacijami ter njihov dolgoročni obstoj. Raziskava v Sloveniji je potekala s kombinacijo kvantitativne in kvalitativne raziskovalne strategije ob uporabi anketnega vprašalnika z zaprtim tipom vprašanj ter s pol strukturiranimi intervjuji. Najpomembnejša znanja za prenos družinskih podjetij med generacijami so: leadership, podjetništvo, pomen razvoja dolgoročne vizije za dolgoročni obstoj družinskega podjetja, inovativnost, osebni razvoj.

Izobraževanje naslednje generacije je ena ključnih sestavin za krepitev vezi med družino in podjetjem.

Izhodišča raziskave

Raziskava izhaja iz predpostavk, da je v Sloveniji kar 83% podjetij družinskih, predvsem majhnih (do 50 zaposlenih), da delujejo že več kot 20 let, da večinoma zaposlujejo družinske člane in da 58% družinskih podjetij vodi prva generacija, in je čas, da začnejo načrtovati prenos podjetja na naslednjo generacijo (Antončič, Auer Antončič in Juričič, 2015). Za uspešen prenos menedžmenta in lastništva družinskih podjetij je pomembno, da proučimo, katera znanja in veščine so še posebej pomembna, da družinska podjetja v Sloveniji ne bi že pri prvem prenosu med generacijami dosegla žalostne statistike propada družinskih podjetij. Prvi prenos namreč  preživi le tretjina družinskih podjetij, prehod na tretjo generacijo pa le še 15% družinskih podjetij (Craknell, 2019).

Dodatno smo izhajali v raziskavi tudi iz ugotovitev raziskave na IMD (The next generation program, 2015, v Kenyon-Rouvinez in Glemser, 2015), ki je pokazala, da nasledniki družinskih podjetij nedvomno  ocenjujejo kot najpomembnejša znanja upravljanje družine. Tem znanjem tesno sledijo znanja podjetništva, vodenja/ leadership in znanja o nasledstvu. Na koncu pa sledijo še znanja na področju osebnega razvoja, povezovanja članov naslednje generacije, komunikacije,  družinski svet in ustava, inovativnost, načrtovanje kariere, filantropije in investicij z vplivom, družinske pisarne in govora v medijih ter javnosti (IMD, 2015, v Kenyon-Rouvinez in Glemser, 2015).

Potek in ugotovitve raziskave

Raziskava je potekala z uporabo kombinacije kvantitativne in kvalitativne raziskovalne strategije, v dveh fazah. V prvi fazi je v kvantitativni raziskavi sodelovalo 120 študentov DOBA Fakultete pri predmetu Družinsko podjetništvo. Raziskovalni instrument – vprašalnik – je vseboval 3 sklope vprašanj. Anketiranci so ocenili pomembnost znanj in veščin za uspešen prenos nasledstva med generacijami, ocenili so tudi ključna znanja za uspešno izvedbo strateškega planiranja za dolgoročni obstoj in združenost generacij v družinskem podjetju. Odgovorili so tudi na eno vprašanje odprtega tipa, ki je omogočalo, da so navedli še druga znanja, za katera ocenjujejo, da so potrebna za uspešno upravljanje izzivov nasledstva družinskega podjetja. Kvalitativno raziskavo smo izvedli v drugi fazi kot intervjuje s pomočjo pol-strukturiranih vprašanj s predstavniki 13 družinskih podjetij. Postavili smo le eno vprašanje: »Katera so po vaši presoji najbolj pomembna znanja za uspešen prevzem in vodenje družinskega podjetja in za njihov razvoj potrebujete dodatno usposabljanje/ izobraževanje?«

Analiza rezultatov raziskave je omogočila določitev in primerjavo najpomembnejših znanj in veščin, ki so potrebna za uspešen prenos družinskih podjetij med generacijami v Sloveniji ter znanji, ki so jih opredelili udeleženci programa The next generation v Family Business centru na IMD, Lausanne, Švica (2015).

Najpomembnejša znanja za uspešen prenos družinskih podjetij med generacijami v Sloveniji so: (1) leadership,(2) podjetništvo, (3) razvoj skupne vizije, (4) inovativnost in (5) osebni razvoj. Raziskava na IMD (Kenyon-Rouvinez in Glemser, 2015) je dala na prvo mesto znanja o: (1) upravljanju družine, tem pa sledijo (2)  znanja o podjetništvu, (3) vodenju ter (5) znanja o nasledstvu. Primerjava hierarhiče razporeditve  najpomembnejših znanj in veščin za uspešen prenos nasledstva v družinskem podjetju med Slovenijo in rezultati raziskave IMD je predstavljena v tabeli.

Rezultati raziskave se skladajo le v dveh kategorijah znanj, ki  se  ocenjujejo kot najpomembnejša za uspešen prenos nasledstva v družinskih podjetjih. To sta vodenje/ leadership, ki ga slovenska družinska podjetja uvrščajo na visoko prvo mesto, raziskava IMD pa na tretje mesto. Na drugem mestu je tako v Sloveniji kot po raziskavi IMD podjetništvo. Razlog je iskati v dejstvu, da so 25 letne raziskave IMD pokazale, da je izobraževanje naslednje generacije o zadevah družinskega podjetja ključno za krepitev vezi med družino in podjetjem. Tako se postopoma gradi trajnostno dolgoročno vizijo prihodnje generacije, pomaga pri izmenjavi izkušenj med generacijami in pomaga nasledniku oblikovati osebno vizijo in identiteto bodočega lastnika (IMD, 2015 v Kenyon-Rouvinez in Glemser, 2015). Ker proces poteka postopoma, se temu pripisuje manjši pomen kot v Sloveniji, kjer iz raziskave sodeč družinska podjetja hlepijo po znanjih in veščinah vodenja - od vodenja samega sebe do vodenja zaposlenih, mladih.

Enako lahko trdimo za podjetništvo. Koncepti vodenja se hitro spreminjajo. Koncept avtentičnega vodenja v učeči se organizaciji (Dimovski et al., 2013) se je nadgradil z duhovnimi  etičnimi in moralnimi vrlinami  v  napredno  vodenje  kot  del  naprednega menedžmenta  v  napredni  organizaciji.  Po drugi strani se daje velik poudarek tudi podjetništvu, ki povzema značilnosti transformacijskega vodenja, ki vključuje delovanje podjetnikov na način, da prispevajo k sreči  pri delu (Foncubietra -Rodriguez, 2021). Vse navedeno zanimanje za vodenje in podjetništvo povečuje, še toliko bolj, ker vsebuje tudi elemente osebne rasti in inovativnosti, ki sta na »slovenski«  lestvici iz Tabele 2 uvrščena na 4. in 5. mesto.

Prav pomanjkanje sistematičnega načrtovanja procesa prenosa in izvedbe nasledstva v Sloveniji je razvoj skupne vizije postavil na tretje mesto, medtem ko je po raziskavi IMD (2015, v Kenyon-Rouvinez in Glemser, 2015) vprašanje nasledstva in upravljanje družine iz predhodno naštetih razlogov na prvem oz. četrtem mestu, pri slovenskih podjetjih pa  ta kategorija po mnenju anketirancev nima bistvenega pomena za uspešen prenos nasledstva.

Vsaka družina mora sama določiti in oblikovati svoj izobraževalni profil in nasledniki morajo stopiti iz svoje cone udobja ter pridobiti praktične izkušnje, se udeležiti kratkih in učinkovitih učnih programov, ki so dobra pot za njihovo vključevanje v vodenje družinskih podjetij. Naslednja generacija mora biti pripravljena, da uporabi to znanje.

V ozaveščanju družinskih podjetij o morebitnih pasteh, številnih raznolikih pristopih k nasledstvu v menedžmentu in lastništvu ter o temeljnem naboru znanj in veščin za uspešno nasledstvo, leži ključ za preživetje in dolgoročno uspešnost družinskih podjetij.