V zadnjem desetletju smo pri nakupnih odločitvah deležni številnih sprememb, ki so tako ali drugače vplivale na vedenje potrošnikov. Gospodarska kriza med letoma 2009 in 2013 ter trenutno obdobje, povezano s pandemijo Covid-19, sta vidno vplivali na nakupne navade potrošnikov. Pandemija Covid-19 je na splošno v mnogih elementih spremenila naše vsakdanje življenje.
Raziskava, katere nosilka je bila prof. dr. Tina Vukasović z DOBA Fakultete, je bila izvedena na vzorcu 202 anketiranih slovenskih potrošnikih. V nadaljevanju prikazujemo primerjavo z rezultati mednarodne raziskave Kantar Covid-19 Barometer (vzorec 30.000 anketirancev, 50 različnih trgov (25 evropskih trgov)). Obe raziskavi dajeta vpogled v vsesplošno počutje potrošnika, njegov spremenjen odnos do medijev in potrošnje v času pandemije Covid-19.
„Nova realnost” je z omejitvami spremenila pravila igre, pospešila digitalizacijo in poskrbela za razvoj novih nakupovalnih trendov. Potrošniki so se zaradi trenutnih razmer primorani digitalizirati praktično čez noč. V nakupnem procesu postajajo še bolj preudarni, prilagodljivi, (vse)povezani in vedno bolj digitalno pismeni. Med dejavniki, ki so vplivali na spremenjene nakupne navade slovenskih potrošnikov v času pandemije Covid-19, velja izpostaviti: omejitev na občine (PV*=2,1), manjši prihodki (PV=2,2), zdravstveno-varstveni ukrepi (PV=2,4), strah pred okužbo (PV=2,6), stres pri organizaciji nakupa (PV=2,6) in pomanjkanje socialnih stikov (PV=2,7) in delovni čas trgovin (PV=2,7) (Slika 1).
Slika 1: Vpliv dejavnikov na spremembe v nakupnem vedenju slovenskih potrošnikov
Vir: Vukasović, 2020
Spletno nakupovanje je postal vse bolj pogost način nakupovanja v različnih kategorijah izdelkov in storitev. 65% potrošnikov pravi, da so v času pandemije Covid-19 pogosteje nakupovali preko spleta, 88 % pa jih meni, da bodo po sprostitvi ukrepov še naprej nakupovali preko spleta. Ena izmed kategorij, ki je doživela največjo porast v času pandemije Covid-19, je nakupovanje živilskih izdelkov, saj 45 % anketirancev poroča o porastu v pogostosti spletnega nakupovanja. Mnogi potrošniki bodo še naprej naročali hrano preko spleta, saj se je 52 % obiskovalcev restavracij v času pandemije Covid-19 navadilo na udobje dostave na dom.
Ko gre za spremembe, ki smo jih naredili v vsakdanjem življenju v času pandemije Covid-19, potrošniki najbolj pogrešajo svobodo (48%) in socialno interakcijo (43%) (Graf 1 in Graf 2).
Graf 1: Potrošniki najbolj pogrešajo v času ukrepov pandemije (raziskava Kantar Covid-19 Barometer)
Vir: Roberts in Southgate, 2020 https://www.iab.si/showpdf?file=https://www.iab.si/files/default/baza-znanja/2020/Kantar_Covid-19-Barometer_IAB-Europe-Webinar-Presentation_Final.pdf
Graf 2: Spontani odgovori, česa se najbolj veselijo Slovenci, ko bo pandemije konec
Vir: Vukasović, 2020
Opazna je višja stopnja zaskrbljenosti glede dolgoročnih posledic, saj se vse več ljudi spopada z upadom dohodka. 39 % upad dohodka že zaznava, medtem ko jih 29% to pričakuje v bližnji prihodnosti.
Narašča uporaba spletnih medijev predvsem v gospodinjstvih z otroki, kjer je uporaba vseh spletnih medijskih kanalov, predvsem pa YouTuba (več kot 50 %) in aplikacij, najbolj narasla.
Graf 3: Uporaba spletnih medijskih kanalov (raziskava Kantar Covid-19 Barometer)
Vir: Roberts in Southgate, 2020 https://www.iab.si/showpdf?file=https://www.iab.si/files/default/baza-znanja/2020/Kantar_Covid-19-Barometer_IAB-Europe-Webinar-Presentation_Final.pdf
Nakupno vedenje, ki ga bodo potrošniki obdržali po sprostitvi ukrepov za zajezitev virusa, zaznamujejo težnja k bolj racionalnim nakupom (PV=4,35), spletno nakupovanje (PV=4,26), plačilo s plačilno kartico (PV=3,92), težnja k nakupom izdelkov slovenskega porekla (PV=3,89).
Pandemija koronavirusa je pospešila spremembe nakupnih navad potrošnikov. Potrošniki so z različno hitrostjo morali prilagoditi svoje nakupne navade, ki so jih bili vajeni pred pandemijo in uveljavitvijo ukrepov za zajezitev virusa Covid-19. Kupujejo bolj preudarno, načrtovano in družbeno odgovorno. Nakup lokalnih in okolju prijaznih izdelkov je v porastu. Srečali se bomo oziroma smo se že z drugačnim potrošnikom, ne moremo pričakovati univerzalnega potrošnika. Po koncu krize se bodo kot vodilni igralci izoblikovali tisti, ki se ne bodo samo pravočasno prilagodili „novi realnosti”, ampak bodo z inovacijami, izobraževanjem in trženjskimi aktivnostmi tudi proaktivno oblikovali in zadovoljili zaznane potrebe potrošnikov.
Uporabljeni viri:
Opomba: *povprečna vrednost
