Vsako področje pametnega mesta se iz različnih vidikov izjemno hitro razvija, manjka pa nekdo, ki bi znal povezovati vse strokovnjake, različne interese in rešitve za skupno dobro. Kot odgovor na te izzive smo se pred leti na DOBA Fakulteti povezali z izvrstnimi strokovnjaki za oblikovanje koncepta pametne skupnosti ter razvili edinstven akreditiran podiplomski magistrski program Menedžment pametnih mest. Program omogoča projektne vodje, ki razumejo strokovnjake s področja pametnih mest ter zato delujejo povezovalno in znajo voditi najzahtevnejše projekte za razvoj pametnih skupnosti.
Študenti programa Menedžment pametnih mest so zaposleni, prihajajo iz javne uprave in gospodarstva (občin, upravnih enot, zavodov, javnih podjetij in iz podjetij, ki se ukvarjajo z rešitvami za pametna mesta). Študirajo online, enkrat letno pa se srečujejo na terenskih vajah in študijskih ekskurzijah, katerih namen je ogled dobrih praks pametnih mest.
Posebno dodano vrednost prinašajo projekti, ki jih študenti Menedžmenta pametnih mest pripravljajo kot odziv na različne izzive iz svojega delovnega okolja ali širše v regiji, državi, svetu. Pri iskanju trajnostnih rešitev tako uporabljajo najnovejša znanja, trende iz teorije ter jih povezujejo z dobrimi praksami. Tako so že razvili rešitve za mobilni crowdsending, razvoj IOT naprave za merjenje kakovosti zraka, razvoj biodiverzitete v urbanih okoljih z zelenimi strehami, predelavo odpadne plastike za izgradnjo pohodnih in voznih površin, reševanje poplavne ogroženosti z IT rešitvami-droni, razvoj programske opreme za e-razsvetljavo, razvoj aplikacije za varčevanje z energijo, in še veliko zanimivih rešitev.
Dejanske prednosti in pomanjkljivosti že vpeljanih rešitev za razvoj pametnih mest pa študenti spoznajo skozi obiske organizacij in mest oziroma skupnosti. Tako so v Ljubljani obiskali mestno občino in se seznanili z njihovo strategijo trajnostne mobilnosti mesta, nato pa si ogledali delovanje prometnega centra na LPP, preizkusili car sharing v AvantCar, spoznali, kako se podjetje s tradicijo AMZS preoblikuje s skladu s sodobnimi trendi in novimi zahtevami uporabnikov. Prav tako so spoznali dobre prakse energetske sanacije šol, vrtcev in športnih objektov. Ogledali so si celovito urbano prenovo soseske Savsko naselje.
Tudi evropska mesta vsako leto ponudijo nove zanimive rešitve na področju pametnih mest, ki si jih študenti ogledajo. Na Dunaju primer razvoja soseske Aspern Seestadt, ki je nastala na območju bivšega letališča in je lep primer energetske učinkovitosti, za katero je značilna uporaba alternativnih virov energije ter ekološki način gradnje. V Amsterdamu primer modela krožnega gospodarstva (ponovne uporabe, samozadostnosti, energetske učinkovitosti…) v soseski Buiksloterham.
V Sloveniji imamo že prve diplomante programa, ki vsak na svoji poti že pridno uresničuje pridobljeno znanje ter so zlasti »pionirji« na področju pametnih mest v svojem delovnem okolju. Nekateri imajo več, drugi manj podpore skupnosti, za vse pa je bistveno, da se povezujejo z drugimi v Sloveniji in širše ter po svojih močeh omogočajo razvoj, ki bo omogočal večjo kakovost življenja v mestih in vaseh.
Enotno sporočilo vseh dobrih praks in strokovnjakov skozi izvedbo programa pa je, da so ljudje na prvem mestu, šele nato sledi tehnologija, ki podpre in omogoči uresničitev želja prebivalcev po boljšem življenju.
