Eksperti z različnih strokovnih področij se združujejo v time z namenom bolj učinkovitega reševanja problemov in uspešnejše izvedbe zahtevnejših projektov.
Raziskava, opravljena v okviru mednarodnega projekta Destiny, kaže na to, da si delodajalci želijo, da bi bili njihovi zaposleni bolje pripravljeni na izzive timskega dela in uvrščajo timsko delo med najpomembnejše in ključne kompetence na delovnem mestu.
Globalizacija in rast multinacionalk sta privedla do vse večjega števila virtualnih timov (kjer člani med seboj komunicirajo v virtualnem okolju, s pomočjo orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije), ki so pogosto večkulturni. Oboje, tako virtualnost kot večkulturnost, v timsko delo prinašata določene posebnosti, ki jih je pri upravljanju oz. vodenju timov potrebno upoštevati.
Veščine timskega dela danes nekako veljajo za zelo zaželeno lastnost, pri iskalcih zaposlitve morda še bolj kot pri zaposlovalcih. Večina iskalcev zaposlitve se namreč rada pohvali, da »obožuje delo z ljudmi« in da se »odlično znajde pri timskem delu«. Pa je temu tudi v resnici zmeraj tako? Ali to rečemo tudi zato, ker se želimo prikazati v boljši luči, nato pa s težavo shajamo z nekaterimi sodelavci, ki svojih zadolžitev ne opravljajo, kot bi bilo treba?
Timsko delo je nedvomno zahtevno opravilo. Če določeno skupino le poimenujemo kot tim in pričakujemo, da bodo delovali kot pravi tim, to seveda še ne pomeni, da bodo tako tudi dejansko funkcionirali. Poleg tega se je potrebno zavedati, da vsak tim potrebuje določen čas, preden razvije ves svoj potencial, torej doseže točko, ko lahko rečemo, »da je vsota več kot seštevek posameznih delov«. To z drugimi besedami pomeni, da tim proizvede takšno rešitev, ki je po kakovosti boljša kot tista, ki bi jo dobili, če bi zgolj združili individualne prispevke posameznih članov (Brounstein, 2016).
Kriteriji za sestavo timov so zelo različni. V praksi se timi praviloma oblikujejo predvsem na podlagi ekspertnih znanj, še vedno pa se premalo upošteva kompetence in veščine timskega dela ter komplementarnost (dopolnjevanje) različnih timskih vlog. Belbin, eden najbolj znanih strokovnjakov na področju razvoja in upravljanja timov, namreč navaja, da mora biti v optimalnem timu zastopanih vseh devet timskih vlog (npr. snovalec, iskalec virov, koordinator), pri čemer lahko posamezni član tima izvaja več različnih timskih vlog (Belbin Team Roles).
Ker na sestavo tima pogosto ne moremo vplivati, je še toliko bolj pomembno, da poznamo in obvladamo veščine učinkovitega vodenja tima – še posebej če se znajdemo v vlogi vodje. Ne glede na to da je za vodenje timov praviloma značilen participativni slog vodenja (temelji na soodločanju vseh članov, ni izrazite hierarhije), pa je vloga vodje še vedno zelo pomembna.
Med pomembne naloge vodje sodijo:
Prav tako je zelo pomembno, da se na začetku vsakega novega projekta oz. pri nastanku novega tima skliče uvodni sestanek, kjer vodja v tesnem sodelovanju s člani tima poskrbi za:
Na Doba Fakulteti dajemo razvoju kompetenc timskega dela velik poudarek, saj timsko delo vključujemo v praktično vse predmete, tako na dodiplomskih kot magistrskih študijskih programih online študija. Poleg tega trenutno razvijamo masovni odprti online izobraževalni program (MOOC) na temo timskega dela, ki bo namenjen predvsem našim študentom kot priprava za uspešno vključitev v študijski proces.
Viri:
