DOBA znanja

V zadnjem času se povečuje hibridno izvajanje študijskega procesa, s tem pa pridobivajo na pomenu avtorski video posnetki učiteljev po konceptu mikro učenja. Video predstavitve, imenovane tudi mini predavanja, mikro predavanja ali preprosto video predavanja, postajajo vse bolj vidne med strategijami, ki se uporabljajo pri online poučevanju. 

Eden izmed glavnih razlogov, zakaj postaja mikro učenje vse bolj pomembno, so spreminjajoči se načini učenja posameznikov, količine informacij, do katerih imajo dostop in obseg pozornosti, ki je vse krajši. Študenti ne želijo več samo pridobivati ​​znanja, želijo se aktivno vključiti in biti zmožni takoj uporabiti naučeno v praksi.

Mikro predavanja so opredeljena kot kratki, jedrnati in osredotočeni spletni videoposnetki, namenjeni poučevanju ključne teme ali omejenih ključnih konceptov, hkrati pa spodbujajo samostojno učenje. Kratkost videoposnetka ohranja pozornost, saj takšni posnetki pomagajo študentom, da pridobijo informacije, hkrati pa niso preobremenjeni  in ne izgubijo fokusa. Prav tako pa vizualna in slušna narava videoposnetkov študentom omogočajo obdelavo informacij na način, ki je zanje naraven.  Ko načrtujemo videoposnetek je potrebno upoštevati razpon študentove pozornosti, zato videoposnetki naj ne bodo daljši od 8 minut (Lange & Costley, 2020).

Učinkoviti so tudi daljši videoposnetki, vendar je njihova skupna dolžina običajno omejena na največ 30 minut. Prikazovanje video posnetkov v kratkih segmentih in ohranjanje skupne dolžine v jedrnatem časovnem obdobju pomaga ohranjati pozornost gledalcev.

Ker so videoposnetki asinhroni, na splošno nudijo študentu več nadzora nad svojim učenjem, kar lahko nudi vrsto prednosti. Videoposnetke lahko študenti ustavijo za beleženje, previjajo težke dele ali pospešujejo preproste dele videoposnetka. Prav tako pa spletna, asinhrona narava videoposnetkov omogoča njihovo skupno rabo po vsem svetu in ob katerikoli uri.

Prednosti uporabe videoposnetkov v izobraževalnem okolju so naslednje (Noetel et al., 2021):

• izboljšajo razumevanje informacij,
• podpirajo multimodalno učenje,
• spodbujajo več učnih preferenc,
• študentom pomagajo razumeti zapletene informacije,
• razvijajo digitalno pismenost,
• povečajo ohranjanje znanja, saj jih je mogoče ustaviti in predvajati tolikokrat, kot je potrebno
• nudijo  veliko pomoč pri učenju vseh predmetov, predvsem pa tistih tem, ki so zapletene in/ali zelo vizualne, kot so postopki po korakih, reševanje problemov ali naravoslovne in matematične formule.

Videoposnetki so dostopni na številnih napravah, vključno s prenosniki, tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni. To omogoča ogled vsebin študentom kadarkoli in kjerkoli.

Kognitivni znanstveniki so ugotovili, da lahko z uporabo videoposnetkov študenti ustvarijo ustreznejše asociacije, ki pomagajo pri spominu in priklicu, saj jih opazujejo prek vizualnih/slikovnih in slušnih/besednih kanalov za obdelavo.

Pri ustvarjanju učinkovitega in koristnega videoposnetka so nam lahko v pomoč naslednja priporočila:

• Omejite videoposnetke na približno 5 do maksimalno 8 minut ali manj.
• Ohranite pogovorni in navdušen ton, da bodo študenti vključeni.
• Ustrezno uravnotežite slušne in vizualne elemente v posnetku.
• Videoposnetke razdelite na kratke segmente glede na temo.. To študentom omogoča več nadzora nad vsebino, ki jo poskušajo obdelati. To se doseže tudi z uporabo prelomnih točk ali pavz.
• Vključite interaktivne funkcije, kot je kratek kviz, za spodbujanje razmišljanja.

V primerjavi z drugimi oblikami izobraževalnih virov lahko  videoposnetki vsebujejo besedilo, avdiovizualne vsebine, infografike, da spodbudijo zanimanje učencev in izboljšajo njihovo razumevanje. Čeprav je videoposnetek časovno omejen, je zasnovan tako, da ustreza določenemu učnemu izidu. Bistveno je, da se zavedamo, da videoposnetki običajno trajajo približno 5-8 minut in so omejeni na 1-2 temi, zasledujemo pa realizacijo 1 učnega cilja.

Videoposnetki uspešno podpirajo obrnjeno učenje, saj lahko študenti z ogledom videoposnetkov enostavno predelajo dogovorjene aktivnosti veliko bolj kakovostno kot z branjem. Uporaba videoposnetkov aktivno vključi študente v izvajanje pedagoškega procesa, prav tako pa so študenti za ogled videoposnetkov običajno bolj motivirani, še posebej kadar gre za osvajanje novega znanja. Videoposnetki tako povečujejo motivacijo ter ustvarjajo boljšo učno izkušnjo.

Tudi na DOBA Fakulteti smo začeli s postopnim in sistematičnim uvajanjem videoposnetkov v predmete. Raziskava, ki smo jo naredili med študenti, ki so pri predmetih uporabljali tako avtorske kot tuje posnetke je pokazala, da so študenti prepoznali videoposnetke kot priljubljene učne vire. Zelo pomembno je, da imajo videoposnetki jasen namen in so tesno povezani z učno snovjo in aktivnostmi pri predmetu. Študenti so v raziskavi višje ocenili koristnost avtorskih videoposnetkov učiteljev pred tujimi videoposnetki pri doseganju učnih ciljev različnih kognitivnih ravni (posebej izrazito dostopanje pri pomnjenju; manj pri uporabi na primerih in spodbujanju k nadaljnjemu raziskovanju). Ob prepoznanih koristih tako za izvajanje pedagoškega procesa kot z vidika študenta bomo avtorske videoposnetke po konceptu mikro učenja še naprej sistematično uvajali.

Viri:

Noetel, M., Griffith, S., Delaney, O., Sanders, T., Parker, P., del Pozo Cruz, B., & Lonsdale, C. (2021). Video improves learning in higher education: A systematic review. Review of Educational Research, 91(2), 204-236.
Lange, C. & Costley, J. (2020). Improving online video lectures: learning challenges created by media. Int J Educ Technol High Educ 17, 16.