Okrogla miza »Mednarodna blagovna znamka Slovenije – smo naredili dovolj?«

V sklopu svoje dejavnosti prenašanja znanja na okolje in v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico vas vabimo na okroglo mizo »Mednarodna blagovna znamka Slovenije – smo naredili dovolj?«.

Na okrogli mizi bodo udeleženci iz gospodarstva in drugi zainteresirani lahko neposredno izmenjali svoje izkušnje na področju blagovne znamke Slovenije s predstavniki države, ki skrbijo za to. Hkrati pa je sodelovanje na okrogli mizi tudi priložnost, da izvozniki in drugi zainteresirani sporočijo predstavnikom države svoje sugestije, kako graditi in uporabljati blagovno znamko Slovenije.

Okroglo mizo bodo soustvarjali (po abecedi):

prof. dr. Boris Cizelj, visokošolski učitelj DOBA Fakultete Maribor
Andrej Drapal, svetovalec pri podjetju Consensus, Ljubljana
prof. mag. Peter Gabrijelčič, nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Nuša Pavlinjek, solastnica in direktorica podjetja ROTO S, Murska Sobota
mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje
mag. Alenka Suhadolnik, generalna direktorica Direktorata za gospodarsko diplomacijo pri MZZ
prof. dr. Marjan Svetličič, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Okroglo mizo bo vodil prof. dr. Rasto Ovin, dekan DOBA Fakultete.

Verjamemo, da bomo v razpravi, za katero smo uspeli pridobiti udeležbo uglednih predstavnikov izvoznikov, države in akademikov, skupaj nagovorili najbolj ključna vprašanja na tem področju in s takim prenosom znanja vplivali na izboljšanje prakse pri izgradnji mednarodne blagovne znamke Slovenije.

Partner okrogle mize

Razpravljalci in povzetki

Prof. dr. Boris Cizelj Je redni profesor na DOBA Fakulteti Maribor za področje mednarodnih odnosov in direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju. Bil je prvi dekan DOBA Fakultete. Predava na številnih univerzah in institucijah po Evropi. V Bruslju predseduje več evropskim mrežam ter je podpredsednik Upravnega odbora Evropskega instituta za industrijski leadership.	Med znamčenjem države in lobiranjem gre za dvosmerno soodvisnost: k uspešnosti v komuniciranju nacionalne identitete lahko pripomorejo lobistične tehnike in kadar lobisti delujejo v mednarodnem prostoru je del njihove identitete in ugleda vezan na državo njihovega porekla, oz. tiste, ki jo zastopajo. Lobisti, kar vključuje tudi diplomate in ostale vladne funkcionarje, ki aktivno delujejo v mednarodnem prostoru v imenu svoje države, so posebej prisotni v sferi komuniciranja in to predvsem z nosilci odločanja. Z javno diplomacijo, PR-om in lobiranjem lahko države »vnovčijo« svoj dober imidž in si na ta način krepijo svoje pogajalske pozicije.
Andrej Drapal Diplomirani filozof in književnik, ki je delal na različnih področjih povezanih s kulturo. Svetoval je madnarodnim in slovenskim družbam glede razvoja poslovnih modelov, znamčenja in tržnega nastopa in pomogal tujim družbam pri vstopu na slovenski trg. Na področju znamčenja, trženja in trženjsko razvojnih projektov je kreator oziroma sokreator več kot 45 slovenskih znamk, med drugimi 'I Feel Slovenia' ter kreator številnih razvojnih načrtov, ki temeljijo na teh znamkah. Je tudi avtor postopka 'Standardni model znamčenja©' ter član in predsednik različnih organizacij.	Razumeti potencial znamke zahteva predhodno razumevanje tega, kaj znamka je in kaj ni. Nerazumevanje predpostavk vodi v pretirana ali premajhna pričakovanja. Za te potrebe je mogoče izraz poenostaviti in reči, da je znamka zgodba – torej obljuba skozi zgodbo obljuba. To zgodbo je 'I Feel Slovenia' (IFS) jasno določila. Po desetih letih lahko ugotovimo, da zgodba stoji. Kaj imajo posamezni slovenski akterji od te zgodbe? Na primer gospodarstvo. To, da jo lahko s svojimi zgodbami dograjujejo. Kajti vsak gospodarski subjekt je svoja znamka (ali več znamk), ki z dograjevanjem IFS veča svojo lastno vrednost.
Prof. mag. Peter Gabrijelčič Mariborčan, ki je od leta 1974 predaval urbanizem in arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je bil predstojnik oziroma dekan in redni profesor. Bil je gostujoči profesor na različnih izobraževalnih ustanovah po svetu, je mestni arhitekt mesta Ptuj in je za svoje delo prejel več pomembnih državnih in mednarodnih nagrad ter prejel številne nagrade na domačih in mednarodnih natečajih iz področja oblikovanja, arhitekture in urbanizma.	Brez dvoma so splošne predstave o neki državi silno kompleksen pojav. Švico poznamo kot zeleno deželo, ima švicarski sir, švicarski nož in banke. In seveda švicarsko zastavo. Hrvati imajo Dubrovnik, Italijani imajo zgodovino, modo in dobro hrano. Nemci dobro tehniko. Nizozemci imajo poleg mleka in mlečnih izdelkov dobro arhitekturo, kar je posledica dolgoletne vladne politike v promocijo te dejavnosti in oblikovanje njene razpoznavne blagovne znamke. Prav tako Finci, poznani po finskem designu. Hotena in načrtovana razpoznavnost države je lahko torej plod državne politike ali pa ji pripiše določene stereotipne karakteristike širša svetovna publika.
Prof. dr. Rasto Ovin Je redni profesor in dekan DOBA Fakultete Maribor. Na Univerzi v Mariboru je pred prihodom na DOBA Fakulteto opravljal funkcije prodekana fakultete, prorektorja univerze in dekana fakultete. Doslej je bil vključen v delovanje vlad, ministrstev in je izvedenec mednarodnih teles (Tempus, European training foundation, EFMD-EQUIS). Je priznani komentator gospodarskih gibanj v medijih.	Danes ugled Slovenije dvigujejo uspehi športnikov, ustvarjalnih posameznikov in podjetij, ki pa žal nastopajo posamezno. Spominjam na nekaj uspešnih projektov v zgodovini, ko je bilo moč uveljaviti našo voljo in koristi nasproti večjim tujim državam (ohranitev relevantnega geografskega območja, prevzem lastnine nekdanjih tujih 'gospodarjev', izkoriščanje zaprtega jugoslovanskega trga). Verjamem, da bi lahko pozitiven odnos do preteklih dogodkov predstavljal podstat za boljšo samopodobo in s tem za nadaljnjo izgradnjo dobre mednarodne blagovne znamke Slovenije. Takrat bodo lahko odpadli tudi številni posredniki na naši poti na tuje trge.
Nuša Pavlinjek Solastnica in direktorica podjetja Roto S. Sodeluje na raznih svetovnih kongresih v okviru svetovne mreže ARM ali drugih panožnih zvez. Vodi ekipo za prodajo in trženje preko 2000 izdelkov za šport in rekreacijo. Je habilitiranja predavateljica managementa na Višji šoli za informatiko in članica regionalnega odbora za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije.	Slovenski izdelki kljub odlični kakovosti mnogokrat ne morajo dosegati ustreznih cen, ker ne predstavljajo porekla blaga visoko vrednotene blagovne znamke države. Nacionalni imidž in dobra blagovna znamka države je lahko tudi sredstvo, ki podjetjem omogoča pri vstopanju na nove trge, saj npr. francoska hrana hitreje najde mesto na policah svetovnih trgovskih verig kot slovenska. S stališča gospodarstva je cilj prepoznavne nacionalne blagovne znamke privlačiti poslovneže in pomagati produktnim in korporativnim blagovnim znamkam na mednarodnih trgih Po jasni strategiji o pozicioniranju mora vlada nameniti del proračuna in institucijo, ki se bo aktivno ukvarjala s krepitvijo nacionalne blagovne znamke, ki ne bo usmerjeno le v turizem.
Mag. Kristina Plavšak Krajnc Od leta 2015 je direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje, ki že od leta 1996 opravlja pomembne vladne funkcije, saj je bila svetovalka predsednika vlade za odnose z javnostmi, svetovalka predsednika republike za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, svetovalka Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na področju komunikacij in odnosov z mediji ter tudi direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji.	Nacionalna znamka je močno orodje promocije države, državam pomaga do večjega turističnega obiska, h krepitvi neposrednega tujega vlaganja in gospodarskega povezovanja, tesnejšemu kulturnemu sodelovanju, predvsem pa k večjemu ugledu države v svetu. Zgodba znamke I feel Slovenia presega zgolj turistično promocijo in naravne lepote, je tudi zgodba o prebivalcih Slovenije, o našem športu, kulturi in umetnosti, znanosti, načinu življenja, civilni družbi. UKOM kot upravljalec ima pred seboj dva izziva: zagotoviti širjenje rabe blagovne znamke 'I Feel Slovenia' in zagotoviti njeno enovito rabo. Moč znamke države je odvisna tudi od zavzetosti različnih državnih struktur, gospodarstva, turizma, kulturnih in znanstvenih ustanov ter prebivalcev za njeno uporabo.
Mag. Alenka Suhadolnik Generalna direktorica Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki je na svoji poklicni poti opravljala pomembne funkcije kot generalna konzulka RS v New Yorku, vodila Službo za stike z javnostjo na MZZ, bila veleposlanica RS v državi Izrael in koordinirala mednarodne konference na MZZ.	Na našem direktoratu smo zavezani k dvema ključnima aktivnostima: spodbujanje horizontalnega povezovanja institucij in podjetij na področjih s primerjalno prednostjo, ter identificiranje priložnosti za predstavitev odličnosti slovenskega gospodarstva, znanosti in kulture. Njihovo uspešnost merimo tudi s pomočjo 'The Good Country Index', ki meri koliko naredi posamezna država za globalno dobro na izbranih področjih: znanosti in tehnologije, kulture, mednarodnega miru in varnosti, boja proti podnebnim spremembam, blaginje in enakopravnosti, zdravja in dobrega počutja.
Prof. dr. Marjan Svetličič Je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in nekdanji dekan Fakultete za družbene vede na UL. Kot gostujoči profesor predava na univerzah doma in v tujini. Leta 2002 je bil imenovan za ambasadorja znanosti RS, predsednik in član različnih organizacij ter prejemnik pomembnih mednarodnih priznanj ter član različnih uredniških odgovorv mnogih mednarodnih revij ter svetovalec mednarodnih organizacij.	Znamčenju se pogosto pripisuje prevelika moč. Ima omejen domet, čeprav ni nepomembno, mora pa biti permanentna koordinirana aktivnost na vseh področjih. Aktivnost, ki je prilagojena ciljnim publikam, ki se različno odzivajo na različne dejavnike (turizem vis a vis izvoza ali tujih neposrednih investicij na primer). ). Ne more se zamisliti dobre podobe države, če posamezniki zaradi notranjih političnih interesov perejo umazano perilo v tujini (Iran gate, pa še prej klicanje trojke), če je njihov patriotizem šibek ali če ni kadrovske stabilnosti. Ne nazadnje je pomembno, da se promotivne aktivnosti usmerijo ne na tisto, kar se nam zdi pomembno pač pa tisto kar je pomembno za tiste, ki jim je aktivnost namenjena.

Dogodki

Okrogla miza »Mednarodna blagovna znamka Slovenije – smo naredili dovolj?«

Razpravljalci in povzetki

Informacije o dogodku

Študijski programi

Ostalo

Poslovna skupina DOBA

Kontakt