Doktorski program Inovacije in trajnostno poslovanje v digitalni družbi - star program

Doktorski programi

1. letnik
2. letnik
3. letnik
Obvezni predmeti
9
Tehnološke spremembe, globalizacija in družba

Predmet združuje tri široka področja, ki se med seboj tesno prepletajo:

Tehnologija –  izbrane vsebine iz tehnološkega razvoja (merjenje tehnološkega razvoja, zgodovina tehnološkega razvoja, pomen tehnologije v zahodni civilizaciji, industrijska revolucija, produktivnost in ekonomija, mednarodna razporeditev tehnologije, tehnološke vrzeli, umetna inteligenca, participativni tehnološki razvoj (v kmetijstvu), tehnologija in delitvena ekonomija).

Globalizacija – izbrana poglavja iz globalizacije (merjenje globalizacije, globalizacija in tehnologija, globalizacija in mednarodna trgovina, finančni vidiki globalizacije, globalizacija in delitev dohodka, dobre in slabe strani globalizacije, globalizacija in kulture, globalizacija in družbene spremembe, globalizacija in mednarodna varnost, globalizacija in nacionalna ekonomska politika, globalizacija in institucije, upravljanje globalizacije, globalizacija in nacionalizem).

Družbene spremembe (indeks človekovega razvoja, večdimenzionalni indeks revščine, teorija družbenih sprememb, dimenzije družbenih sprememb, globalizacija in demokratizacija, globalizacija in politične spremembe, globalizacija in teorije zarot).

Vsebina

1.    Tehnologija –  izbrane vsebine iz tehnološkega razvoja

  •  Merjenje tehnološkega razvoja
  • Zgodovina tehnološkega razvoja 
  • Pomen tehnologije v zahodni civilizaciji
  • Industrijska revolucija 
  • Produktivnost in ekonomija 
  • Mednarodna razporeditev tehnologije 
  • Tehnološke vrzeli
  • Umetna inteligenca 
  • Participativni tehnološki razvoj (v kmetijstvu) 
  • Tehnologija in delitvena ekonomija


2.    Globalizacija – izbrana poglavja iz globalizacije

  • Merjenje globalizacije
  • Globalizacija in tehnologija 
  • Globalizacija in mednarodna trgovina 
  • Finančni vidiki globalizacije  
  • Globalizacija in delitev dohodka 
  • Dobre in slabe strani globalizacije
  • Globalizacija in kulture
  • Globalizacija in družbene spremembe
  • Globalizacija in mednarodna varnost
  • Globalizacija in nacionalna ekonomska politika 
  • Globalizacija in institucije
  • Upravljanje globalizacije  
  • Globalizacija in nacionalizem 

3.    Družbene spremembe

  • Indeks človekovega razvoja  
  • Večdimenzionalni indeks revščine 
  • Teorija družbenih sprememb  
  • Dimenzije družbenih sprememb 
  • Globalizacija in demokratizacija
  • Globalizacija in politične spremembe   
  • Globalizacija in teorije zarot 

Cilji in kompetence

Cilji predmeta

Predmet naj ponudi mislecem, raziskovalcem in odločevalcem sintetiziran pregled aktualnega znanja na medsebojno povezanih področjih tehnoloških sprememb, globalizacije in sprememb v poslovanju ter v družbi sploh. S tem naj jih usmeri v holističen pristop k raziskovanju v okviru priprave doktorske disertacije. Študentom naj omogoči organiziran vstop v kompleksni svet globalizacije. Na ta način dobijo priložnost, da opredelijo svoje interese in zamisli v kompleksnem okolju ter spoznajo teorije in raziskovalna orodja. S tem se zmanjša čas za sledenje njihovim raziskovalnim zamislim in pričakovanim rešitvam, ki jih bodo predstavili akademskemu in/ali poslovnemu okolju. Po tem, ko se bodo spoznali s predpisano literaturo, bodo spodbujani, da se poglobijo v določen del predmeta, kjer naj poglobijo svoje znanje in poznavanje orodij potrebnih za analizo na izbranem področju.

Spisek literature sestavljajo izvirni članki in sistemizacije predvsem mednarodnih organizacij in predstavlja izhodišče za poglabljanje na individualnem interesnem področju študentov.

Predmet študentom ne ponuja enciklopedičnega znanja, temveč poskuša pripeljati izbrano področje globalizacije in njenih oblik v območje njihove znanstvene radovednosti.

Kompetence

Splošne kompetence, ki jih bodo pridobili študenti pri tem predmetu, so:

  • vrednotenje virov informacij glede na interes njihovega proizvajalca;
  • sinteza multiplih informacij, ki jih pridobivajo v kompleksnem okolju;
  • analiziranje vplivov in posledic dejavnikov, ki vplivajo na izbrani empirični fenomen;
  • uporaba raziskovalnega instrumentarija na izbranem empiričnem fenomenu.

Predmetno-specifične kompetence, ki jih bodo študenti pridobili pri predmetu, so:

  • analiza medsebojnih učinkov tehnološkega razvoja, globalizacije in družbenih sprememb;
  • uporaba spoznanih razmerij s področja globalizacije pri raziskavah izbranega empiričnega fenomena;
  • vrednotenje različnih konceptov in dimenzij globalizacije;
  • sinteza dejavnikov, ki vplivajo na posamezne pogoje in posledice globalizacije;
9
Filozofija in teorija znanosti

Pri predmetu bodo študenti obravnavali prelom med (antično) mitologijo in filozofijo, antično filozofijo kot enotnost filozofskega in znanstvenega mišljenja, pomembnost ločitve filozofije in retorike: sofisti kot prvi učitelji in problem relativnosti resnice, srednjeveško omejevanje znanosti (gramatika, logika, retorika), novoveško znanstveno revolucija v luči Descartesovega cogito in mathesis universalis, temeljni metodološki instrumentarij znanstvene misli: osnove logike, temelje argumentacije in kritičnega mišljenja, osnove družboslovne metodologije, teorijo in filozofijo znanosti v 20. stoletju (logični empirizem, kritični racionalizem, znanstvene revolucije, hevristika), francosko epistemologijo in "epistemološki rez/prelom" … Temeljni cilj predmeta je, da študenti nadgradijo znanstveni način razmišljanja, razvijejo kritično misel in argumentacijo.

Vsebina

1. Prelom med (antično) mitologijo in filozofijo (od bogov k prvim vzrokom): od Hezioda do predsokratikov.
2. Antična filozofija kot enotnost filozofskega in znanstvenega mišljenja: od Platonove metafizike (iskanja resnice) do Aristotelovega "pozitivizma" (sistema in deskripcije vsegaobstoječega).
3. Pomembnost ločitve filozofije in retorike: sofisti kot prvi učitelji in problem relativnosti resnice (Protagoras: homo mensura in odnos-nost resnice).
4. Srednjeveško omejevanje znanosti: med teologijo in filozofijo (gramatika, logika, retorika).
5. Novoveška znanstvena revolucija v luči Descartesovega cogito in mathesis universalis.
6. Temeljni metodološki instrumentarij znanstvene misli: osnove logike (modus ponens/modus tollens, indukcija/dedukcija ...).
7. Temelji argumentacije in kritičnega mišljenja (entimem, sklepanje po analogiji, sklepanje iz primera; logične in metodološke napake (fallacies): petitio principii, ignoratio elenchi, (pre)hitra/divja generalizacija ...).
8. Osnove družboslovne metodologije: kvalitativni (opazovanje, intervjuji, fokusne skupine, študije primerov) in kvantitativni pristopi (merjenje, statistika, anketiranje na velikih vzorcih, multivaria(n)tna analiza).
9. Teorija in filozofija znanosti v 20. stoletju:

  • "logični empirizem" Dunajskega kroga;
  • "kritični racionalizem" K. Popperja (falsifikacija/verifikacija);
  • "znanstvene revolucije" T. Kuhna;
  • "hevristika" (metodologija dokazov in zavrnitev) I. Lakatosa;
  • "epistemološki anarhizem" P. Feyerabenda.

10. Francoska epistemologija in "epistemološki rez/prelom": Bachelard, Canguilhem, Foucault, Althusser.

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študente in študentke usposobiti za razumevanje vzrokov za nastanek znanstvene misli, poznavanje njenih specifik in metodoloških pristopov in obvladovanje osnovnih analitičnih konceptov.

Študentke in študenti obenem pridobijo sledeče kompetence:

  • razumejo razliko med mitologijo, filozofijo in epistemologijo (znanostjo in znanstvenim);
  • razumejo razliko med "absolutno" in "relativno" resnico;
  • poznajo in razumejo razloge za razvoj in spremembe v znanstvenem mišljenju;
  • obvladajo osnovne logične in metodološke koncepte in pristope;
  • obvladajo osnove kritičnega mišljenja in argumentacije;
  • poznajo in razumejo različne filozofske pristope, ki so vodilo kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja v družbenih vedah in humanistiki.
9
Vloga ekonomije v trajnostnem razvoju

Študenti bodo pri predmetu obravnavali tradicionalne in alternativne ekonomske teorije, alternativne ekonomske modele, orodja in instrumente ekonomske analize (izračun makroekonomskih indikatorjev, funkcijske odvisnosti, relativnostna analiza, napovedovanje gospodarskih gibanj), trajnostni razvoj (trajnostna prihodnost, cilji  in dimenzije trajnostnega razvoja, trajnostni razvoj in potreba po strateškem odzivu), krožno gospodarstvo (poslovna vrednost krožnega gospodarstva, krožno gospodarstvo kot ekonomska analiza, izzivi in ovire za vpeljavo, krožni poslovni modeli), analizo in ocenjevanje …

Vsebina

  • Tradicionalne vs. alternativne ekonomske teorije
  • Alternativni ekonomski modeli
  • Orodja in instrumenti ekonomske analize
    • izračun makroekonomskih indikatorjev,
    • funkcijske odvisnosti,
    • relativnostna analiza,
    • napovedovanje gospodarskih gibanj
  • Trajnostni razvoj
    • Definicija in načela
    • Trajnostna prihodnost, cilji trajnostnega razvoja
    • Dimenzije trajnostnega razvoja
    • Prispevek krožnega gospodarstva k trajnostnemu razvoju
    • Trajnostni razvoj in potreba po strateškem odzivu
    • Pristopi za merjenje in analizo trajnosti
  • Krožno gospodarstvo
    • Poslovna vrednost v krožnem gospodarstvu
    • Krožno gospodarstvo kot razvojna strategija
    • Praktični primeri krožnega gospodarstva
    • Izzivi in ovire za vpeljavo krožnega gospodarstva
    • Krožni poslovni modeli
    • Analiza in ocenjevanje

Cilji in kompetence

Študentje bodo:

  • Sposobni uporabiti specifične teorije s področja ekonomske analize in ekonomske politike ter jih povezati z raziskovalnim delom.
  • Pridobili znanje o pomenu in temeljnih elementih krožnega gospodarstva
  • Znali razlikovati različne krožne poslovne modele.
  • Pridobili sposobnost, da bodo z uporabo teoretičnega znanja in ustreznih analitičnih pristopov samostojno analizirali stanje držav in podjetij glede krožnega gospodarstva.
  • Poznali in razumeli umeščenost trajnostnega razvoja v širši družbeni, kulturni in vrednostni kontekst.
  • Razumeli interakcijsko delovanje dejavnikov, ki vplivajo na trajnostni razvoj.
  • Poznali in uporabljali pristope, modele in orodja organizacijske prakse s področja trajnostnega razvoja.
  • Pridobili sposobnost za samostojno analizo obstoječih praks in celostni pristop k reševanju problemov za trajnostni razvoj.
9
Kvantitativne metode raziskovanja

Študenti bodo pri predmetu obravnavali metode in pristope v kvalitativnem raziskovanju (študija primera, etnografsko raziskovanje, utemeljena teorija, akcijsko raziskovanje), zbiranje kvalitativnih podatkov (spraševanje, opazovanje, uporaba dokumentov in drugih gradiv), analiziranje kvantitativnih podatkov (hermenevtika, semiotika, narativna analiza, programska orodja za analizo kvalitativnih podatkov, analiza kategorialnih podatkov) …

Vsebina

  1. Pridobivanje podatkov (ankete, prostodostopni in drugi viri; masovni podatki; urejanje podatkov)
  2. Pregled osnovnih kvantitativnih metod (osnove verjetnosti in vzorčenja, preizkušanja domnev, regresijske analize, analiza časovnih serij)
  3. Statistika in indikatorji inovacij ter trajnostnega poslovanja
  4. Multivariatna analiza podatkov
  5. Ekonometrični modeli in mikro modeliranje
  6. Druge napredne kvantitativne metode in pristopi (vključeni v program glede na znanstveno raziskovalne usmeritve in potrebe študentov)

Cilji in kompetence

Seznaniti študente s strategijami pridobivanja podatkov ter naprednimi in najnovejšimi kvantitativnimi metodami in pristopi, primernimi za znanstveno raziskovanje inovacij in trajnostnega poslovanja. Usposobiti študente za ustvarjalno in učinkovito znanstveno-raziskovalno delo izbranega področja z uporabo kvantitativnih metod analize in sodobnih statističnih programskih orodij. Usposobiti študente za učinkovito evalvacijo lastnih raziskav in znanstveno raziskovalnih člankov in drugih objav z vidika metodologije, interpretacije in sporočanja rezultatov.

Po študiju predmeta bodo pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:

  • Pridobili bodo poglobljeno in razširjeno znanje s področja podatkovnih virov in naprednih in najnovejših kvantitativnih metod in pristopov ter razumevanje o njihovi uporabnosti kot orodju pri znanstveni obravnavi inovacij in trajnostnega poslovanja.
  • Učinkovito in skladno z načeli znanstvenega raziskovanja bodo sposobni pridobivati podatke in uporabljati statistične in druge kvantitativne metode ter pristope v naprednih analizah raziskovanega področja.
  • Sposobni bodo analizirati prednosti in omejitve različnih pristopov in strategij pridobivanja podatkov ter prednosti in omejitve različnih statističnih in drugih kvantitativnih metod ter pristopov za napredne analize preučevanega področja.
  • Sposobni bodo oceniti primernost komplementarne uporabe različnih virov podatkov in komplementarne uporabe različnih kvantitativnih metod.
  •  Usposobljeni bodo, da za izbrani raziskovalni problem razvijejo in implementirajo celostno strategijo kvantitativnega raziskovanja. 
  • Sposobni bodo interpretirati različne vidike in parametre kvantitativne analize in ugotovitve zbirno predstaviti ustno ali pisno.
  • Glede na namen raziskovanja, uporabljeno metodologijo in teoretska izhodišča bodo sposobni kritično vrednotiti rezultate lastnega kvantitativnega empiričnega raziskovanja in objave v strokovni literaturi.
  • Sposobni bodo predlagati nova področja raziskovanja in nove metodološke pristope glede na spoznanja lastnega kvantitativnega raziskovanja in glede na kritični pregled literature.

Splošne kompetence študentov.

  • Hkrati z razvojem predmetno specifičnih kompetenc bodo študenti nadgradili sposobnosti za samostojno in timsko raziskovalno delo in tudi za reševanje problemov ter kritično razmišljanje.
  • Obvladali bodo uporabo raznovrstnih programskih orodij za iskanje, analizo in prikaz rezultatov naprednih kvantitativnih analiz.
  • Obvladali bodo tehnike ustnega in pisnega sporočanja rezultatov raziskovalnega dela.
6
Raziskovalni seminar 1

Študenti bodo pri seminarju dobili umeritve za študij literature, iskanje in vrednotenje relevantnih strokovnih virov ter usmeritve za izbiro ustrezne raziskovalne teme doktorske disertacije in za pripravo dispozicije doktorske disertacije. Pripravili bodo seminar, ki bo vključeval pregled izbranega raziskovalnega področja (teorija in izsledki dosedanjih raziskav) in utemeljitev raziskovalne teme doktorske disertacije, ter zagovarjali izbrane raziskovalne teme pred študijskimi kolegi, mentorjem in učitelji (na podlagi prejetih povratnih informacij študent pripravi prvi osnutek dispozicije doktorske disertacije). Izvedli bodo predstavitev in zagovarjali osnutek dispozicije doktorske disertacije ter prejeli povratno informacijo kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končne verzije dispozicije.

Vsebina

  • Usmeritve za študij literature, iskanje in vrednotenje relevantnih strokovnih virov.
  • Usmeritve za izbiro ustrezne raziskovalne teme doktorske disertacije in za pripravo dispozicije doktorske disertacije.
  • Priprava seminarja, ki vključuje pregled izbranega raziskovalnega področja (teorija in izsledki dosedanjih raziskav) in utemeljitev raziskovalne teme doktorske disertacije, ter zagovarjanje izbrane raziskovalne teme pred študijskimi kolegi, mentorjem in učitelji (na podlagi prejetih povratnih informacij študent pripravi prvi osnutek dispozicije doktorske disertacije).
  • Predstavitev in zagovarjanje osnutka dispozicije doktorske disertacije ter povratna informacija (feedback) kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končne verzije dispozicije.

Cilji in kompetence

Splošne kompetence:

  • usposobljenost za razvijanje novih znanj in rešitev z uporabo kompleksnih metodoloških pristopov za reševanje izvirnih znanstvenih problemov;
  • usposobljenost za avtonomno in odgovorno znanstveno-raziskovalno udejstvovanje ob upoštevanju najvišjih strokovnih in etičnih standardov;
  • sposobnost analitičnega, problemsko naravnanega mišljenja, tehtne argumentacije ter kritične diskusije o konceptih, fenomenih in pojavih na interdisciplinarnih področjih inoviranja in trajnostnega poslovanja.

Predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost samostojnega iskanja, kritičnega vrednotenja in selekcije relevantnih strokovnih in znanstvenih virov;
  • poglobljeno razumevanje teoretskih konceptov, raziskovalnih izsledkov in vrzeli v obstoječem znanju v okviru izbranega raziskovalnega področja;
  • sposobnost prepoznavanja izvirnega znanstvenega problema, analize, sinteze in kritične refleksije različnih vidikov ter ustrezne operacionalizacije tega problema;
  • poglobljeno razumevanje različnih metodoloških pristopov in vidikov analize podatkov ter sposobnost ustreznega načrtovanja raziskovalnega procesa za celovito analizo in rešitev znanstvenega problema.
18
Individualno delo: priprava, oddaja in potrditev dispozicije
Obvezni predmeti
9
Izbrana poglavja inoviranja in soustvarjanje

Inovacije in poslovna kreativnost predstavljajo v današnjem času ene izmed najbolj pomembnih družbeno-ekonomskih fenomenov. Kljub širokemu zavedanju o njihovem pomenu za družbo in za gospodarstvo pa je proučevanje in poznavanje celovitosti inovacijskih procesov še vedno nezadovoljivo. Inovacije imajo v realnem svetu pomembno vlogo, ki pa v ekonomski teoriji ni dovolj raziskana in pojasnjena. Predmet Izbrana poglavja inoviranja in soustvarjanja presega ožja področja makro in mikroekonomije. Razlogi za uvedbo tega predmeta so v velikem pomenu inovacij  za trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter v nekonvencionalni, praktično usmerjeni izvedbi. Obravnavane teme: inovacije in ustvarjalnost v družbi znanja in hitrih tehnoloških sprememb, koncepti in implementacije nacionalnih in regionalnih inovacijskih sistemov, inovacijski procesi/trendi z vidika globalizacije, interaktivni inovacijski poslovni modeli in raziskovalno-razvojna dejavnost …

Vsebina

Inovacije in poslovna kreativnost predstavljajo v današnjem času ene izmed najbolj pomembnih družbeno-ekonomskih fenomenov. Kljub širokemu zavedanju o njihovem pomenu za družbo in za gospodarstvo pa je proučevanje in poznavanje celovitosti inovacijskih procesov še vedno nezadovoljivo.

Inovacije imajo v realnem svetu pomembno vlogo, ki pa v ekonomski teoriji ni dovolj raziskana in pojasnjena. Študijski program predmeta »Izbrana poglavja inoviranja in soustvarjanja«  presega ožja področja makro in mikroekonomije. Razlogi za uvedbo tega predmeta so v velikem pomenu inovacij za trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter v nekonvencionalni, praktično usmerjeni izvedbi. 

A. Inovacije  in ustvarjalnost v družbi znanja in hitrih tehnoloških sprememb: 

  • ustvarjalnost, inventivnost, inovativnost;
  • vloga inovacij pri ustvarjanju bogastva;
  • inovacije kot dejavnik konkurenčnosti;
  • inovacije in trajnostni razvoj;
  • stranski učinki inovacij in paradoks odsotnosti učinkov inovacij.

B. Koncepti in implementacije nacionalnih in regionalnih inovacijskih sistemov:

  • interaktivni odnosi med elementi/institucijami, ki vplivajo na proizvodnjo, difuzijo in  uporabo novega, ekonomsko uporabnega znanja v okviru globalnega in narodnega gospodarstva;
  • opredelitve inovacijskih (regionalno in geografsko) zaokroženih sistemov na ravni manjši kot država in večji kot mestne  skupnosti;
  • vpliv regionalnih inovacijskih grozdov na podjetništvo, zaposlenost in regionalni razvoj. 

 C. Inovacijski procesi/trendi z vidika globalizacije, evropske (dez)integracije in slovenske (dolgoročne in srednjeročne) razvojne strategije:

  • vplivi globalnih inovacijskih in tehnoloških trendov (digitalizacija, robotizacija, umetna inteligenca, nanotehnologija,  biotehnologija, internet stvari, 3D tisk) na razvoj majhnih odprtih ekonomij;
  • evropski zaostanki za inovacijsko najbolj razvitimi državami;
  • Slovenska strategija pametne specializacije (2014- 2020) kot eden od glavnih instrumentov prehoda v družbo znanja in ostali načini zmanjševanja razvojnega zaostanka.

D. Interaktivni inovacijski poslovni modeli in raziskovalno-razvojna dejavnost:

  • R&R specializacija in udeležba v globalnih verigah vrednosti;
  • vloga in zaščita intelektualne lastnine (blagovne znamke, patenti, industrijski vzorci in modeli) v inovacijskih procesih;
  • medpodjetniško sodelovanje (industrija- storitvene dejavnosti) in vloga državnih   ukrepov pri spodbujanju inovacij.

Cilji in kompetence

Cilji

  • poznavanje in razumevanje najnovejše literature s področja spodbujanja kreativnosti, ekonomike inovacij, ekonomike tehnoloških sprememb in raziskovalno-razvojne dejavnosti;
  • usposobljenost za razumevanje in analiziranje sodobnih inovacijskih procesov in tehnoloških trendov na globalni, evropski, nacionalni ter regionalni ravni;
  • razumevanje in vrednotenje vloge R&R dejavnosti v interaktivnih inovacijskih sistemih in procesih;
  • poznavanje in kritična presoja inovacijskih in R&R politik ter razvojnih projektov na nacionalni ravni.

Kompetence

Splošne

  • Obvladovanje teoretičnega znanja in poznavanje znanstvenih in praktičnih diskurzov na področju spodbujanja kreativnosti, ekonomike inovacij in tehnoloških sprememb.
  • Sposobnost samostojnega razvijanja in vrednotenja novih znanj in rešitev ter aktiven doprinos k znanosti na področju inoviranja in trajnostnega poslovanja.
  • Sposobnost sistematičnega reševanja izbranih raziskovalnih problemov v obliki najzahtevnejših znanstvenih besedil.
  • Sposobnost delovanja in obvladovanja sprememb v konkurenčnem inovacijskem in R&R okolju, zaznamovanem s skokovitim tehnološkim razvojem (4. industrijska revolucija, digitalizacija).

Predmetno specifične

  • Razumevanje in uporaba teoretičnih in praktičnih znanj na znanstvenih področjih, povezanih z inovacijami, ekonomijo, raziskovalno-razvojno dejavnostjo in drugimi sorodnimi disciplinami (npr. sociologija);
  • Samostojno in kritično analiziranje in vrednotenje inovacijskih procesov, sistemov, politik, ki v veliki meri spreminjajo globalno, evropsko in slovensko družbo in gospodarstvo;
  • Usposobljenost za celovito presojo pozitivnih in negativnih vplivov in posledic uvajanja novih tehnologij (digitalizacija, robotizacija, umetna inteligenca, nanotehnologija, biotehnologija, 3D tisk itd.);
  • Sposobnost oblikovanja in kritične utemeljitve in reševanja raziskovalnih projektov, povezanih z načrtovanjem, vodenjem in upravljanjem inovacij ob upoštevanju ekonomskih, okoljskih, socialnih, etičnih in demografskih vidikov.
9
Izbrana poglavja strateškega vodenja in menedžmenta

Študenti bodo pri predmetu obravnavali osnove strateškega managementa (konkurenčne prednosti organizacije, postopki in kriteriji vrednotenja strateških odločitev), organiziranost in vodenje kot orodji strateškega menedžmenta, strateški menedžment spreminjanja (spremembe kot gonilna sila razvoja, sociološki in tehnološki vidiki uvajanja sprememb), strateške vidike digitalizacije, teoretične vidike strateškega vodenja in managementa (koncepti teorij kompleksnosti, modeliranje organizacij in procesov) … Ukvarjali se bodo z izborom in uporabo metodoloških pristopov k strateškemu vodenju in managementu in pregledom pomembnejših raziskav s področja strateškega vodenja in managementa.

Vsebina

  1. Osnove strateškega managementa
  • Širši kontekst strateškega vodenja in managementa
  • Konkurenčne prednosti organizacije
  • Postopki in kriteriji za vrednotenje strateških odločitev
  1. Organiziranost kot orodje strateškega managementa
  • Sodobno dojemanje organizacije v teoriji in praksi
  • Zunanja in notranja nepredvidljivost
  • Predstavitev in kritična analiza nekaterih aplikativnih in teoretičnih raziskav – strateški vidiki organiziranosti
  1. Vodenje kot strateško orodje
  • Pregledi sodobnih teorij vodenja in motivacije
  • Povezava med vodenjem in strategijo
  • Vodenje v digitaliziranem in virtualnem okolju
  1. Strateški management spreminjanja
  • Spremembe kot gonilna sila razvoja
  • Sociološki in tehnološki vidiki uvajanja sprememb
  1. Strateški vidiki digitalizacije
  • Digitalizacija in virtualizacija kot strateški cilj
  • Digitalizacija in poslovna/organizacijska  prilagodljivost
  • Metodološki vidiki strateškega predvidevanja vpliva digitalizacije
  1. Teoretični vidiki strateškega vodenja in managementa
  • Strateške odločitve in nepredvidljivost
  • Koncepti teorij kompleksnosti
  • Modeliranje organizacij in procesov
  1. Izbor in uporaba metodoloških pristopov k strateškemu vodenju in managementu (ta vsebina ne bo obravnavana kot posebno poglavje, ampak bo zaključni del ostalih poglavij)
  • Opredelitev problema in izbor ustreznih raziskovalnih metodologij (individualno in skupinsko delo študentov)
  • Individualna in skupinska kritična analiza predstavljenih študij primerov
  1. Pregled pomembnejših raziskav s področja strateškega vodenja in managementa

Cilji in kompetence

Študenti bodo sposobni:

  1. povezovati cilje in aktivnosti strateškega in operativnega managementa;
  2. uporabljati kompleksne koncepte in metodologije strateškega vodenja in managementa v konkretnem organizacijskem okolju;
  3. organizirati in voditi individualno in skupinsko delo pri izboru, razvoju in uvajanju strategij;
  4. analizirati kompleksno notranje in zunanje organizacijsko okolje v skladu s sistemskimi in drugimi teorijami;
  5. samostojno iskati in razvijati inovativne strateške pristope, ki najbolj ustrezajo konkretnim organizacijam;
  6. objektivno vrednotiti strateške aktivnosti in predvidene posledice na organizacijo;
  7. razumeti posledice digitalizacije in globalizacije na strategijo organizacije;
  8. opredeliti in izvajati zahtevne empirične in teoretične raziskovalne projekte, povezane s strateškim vodenjem in managementom.
6
Kvalitativne metode raziskovanja

Študenti bodo pri predmetu obravnavali pridobivanje podatkov (ankete, prostodostopni in drugi viri; masovni podatki; urejanje podatkov), osnovne kvantitativne metode (osnove verjetnosti in vzorčenja, preizkušanja domnev, regresijske analize, analiza časovnih serij), statistiko in indikatorje inovacij ter trajnostnega poslovanja, multivariatno analizo podatkov, ekonometrični modeli in mikro modeliranje ter druge napredne kvantitativne metode in pristopi (glede na znanstveno raziskovalne usmeritve in potrebe študentov).

Vsebina

Metode in pristopi v kvalitativnem raziskovanju

  • Študija primera (definicija primera, vzorec, metode zbiranja in analize podatkov, diskurzivna analiza)
  • Etnografsko raziskovanje (zasnova, zbiranje podatkov, analiza podatkov, poročanje o raziskavi)
  • Utemeljena teorija
  • Akcijsko raziskovanje

Zbiranje kvalitativnih podatkov

  • Spraševanje (ankete, intervjuji, fokusna skupina)
  • Opazovaje (z in brez udeležbe)
  • Uporaba dokumentov in drugih gradiv (pisni in slušni dokumenti, vizualni dokumenti drugi material)

Analiziranje kvalitativnih podatkov

  • Hermenevtika
  • Semiotika
  • Narativna analiza 
  • Programska orodja za analizo kvalitativnih podatkov, npr: NVivo
  • Analiza kategorialnih podatkov

Cilji in kompetence

  • poglobljeno in razširjeno poznavanje področja metodologije kvalitativnega raziskovanja;
  • sposobnost poglobljenega razumevanja in samostojnega kritičnega presojanja uporabe metod;
  • sposobnost ustrezne izbire raziskovalnih metod za namen raziskave;
  • sposobnost kritične presoje primernosti metod na izbrani množici podatkov;
  • sposobnost jasnega grafičnega prikazovanja podatkov in njihove interpretacije;
  • sposobnost analize besednih podatkov in njihove interpretacije.
6
Akademsko pisanje

Cilj predmeta je seznaniti študenta s procesom samostojne priprave znanstvenih in strokovnih člankov ter prispevkov za objavo v znanstvenih in strokovnih revijah ter v zbornikih konferenc in sposobnost učinkovite izvedbe javnih predstavitev na konferencah ali pred drugimi javnostmi.

Po opravljenih obveznostih bo študent sposoben samostojno pripraviti znanstveni članek/prispevek po IMRAD shemi (uvod/teoretična izhodišča, metode, rezultati, razprava in zaključek), ki ga bo poskušal objaviti v znanstveni reviji oziroma javno predstaviti na znanstveni konferenci.

Vsebina

UVODNI KONCEPTI AKADEMSKEGA PISANJA:

  • Akademsko pisanje: pomen in značilnosti
  • Domače in mednarodne bibliografske baze in klasifikacija znanstvenih objav
  • Splošne usmeritve in koraki od priprave do objave znanstvenega/strokovnega članka/prispevka
  • Pomen etičnosti pri akademskem pisanju in recenzijski postopek

PREGLED LITERATURE/OPREDELITEV TEME RAZISKAVE/RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA/HIPOTEZ

  • Usmeritve za pripravo sistematičnega pregleda literature
  • Načini, kako izbrati temo raziskave, kako postaviti ustrezno raziskovalno vprašanje/hipoteze raziskave
  • Usklajevanje raziskovalnega vprašanja/hipotez raziskave ob upoštevanju ciljne revije oz. zbornika in bodočih bralcev

ISKANJE USTREZNEGA ZBORNIKA/REVIJE:   

  • Kako izbrati zbornik/revijo za oddajo prispevka

OKVIR IMRAD (uvod, metode, rezultati, analiza in zaključek)

  • Naslov članka; povzetek; izbira ključnih besed
  • Uvod/teoretična izhodišča, metode raziskovanja s področja poslovnih ved, rezultati, razprava in zaključek
  • Citiranje, pravilno navajanje literature in drugih virov slik, grafikonov
  • Priprava članka s soavtorji
  • Javna predstavitev članka

UPORABA PROGRAMSKE OPREME ZA STATISTIČNO ANALIZO PRI ZNANSTVENO- RAZISKOVALNEM DELU: poudarek na empiričnem delu članka - prikaz rezultatov statistične analize in statističnih testov

  • Pregled statističnih metod s področja poslovnih ved

Metode, ki ustrezajo določenim znanstvenim problemom: (1) primerjava dveh skupin subjektov, (2) primerjava treh ali več̌ skupin subjektov, (3) meritev korelacije in (4) meritev odvisnosti dveh ali več̌ spremenljivk.

Cilji in kompetence

Cilji predmeta

  • Seznaniti študenta s procesom samostojne priprave znanstvenih in strokovnih člankov ter prispevkov za objavo v znanstvenih in strokovnih revijah ter v zbornikih konferenc in sposobnost učinkovite izvedbe javnih predstavitev na konferencah ali pred drugimi javnostmi.

Splošne kompetence:

  • aktivno znanstveno uveljavljanje doma in v mednarodnem prostoru;
  • sposobnost sistematičnega prikaza reševanja izbranega raziskovalnega problema v obliki znanstvenega besedila;
  • osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v mednarodnih znanstvenih timih in mrežah;
  • avtonomnost in odgovornost pri delu ter zavezanost k profesionalni etiki;
  • sposobnost nenehnega lastnega izpopolnjevanja in poglabljanja pridobljenega znanja;
  • sposobnost vključevanja v timsko delo in sposobnost kritične/samo/refleksije.

Predmetno specifične kompetence:

  • razumevanje pomena akademskega pisanja za razvoj in delitev znanja v akademskem prostoru;
  • poznavanje različnih oblik znanstvenih in strokovnih tekstov in njihovih značilnosti;
  • poznavanje osnovnih principov in tehnik pisanja akademskih besedil;
  • sposobnost izbire teme raziskave, ki je ustrezna za objavo v znanstveni reviji/zborniku;
  • sposobnost izbire revije/zbornika za možno objavo znanstvenih rezultatov;
  • sposobnost priprave znanstvenega članka po shemi IMRAD;
  • sposobnost izbire in uporabe ustreznih statističnih metod in programske opreme za zahtevnejšo raven analize podatkov, ki je potrebna za objavo znanstvenih člankov/prispevkov;
  • sposobnost uporabe programske opreme za upravljanje s citati; npr. Mendeley;
  • sposobnost priprave delovne različice znanstvenega članka (working paper) na osnovi tematike doktorske disertacije;
  • sposobnost priprave, prijave in predstavitve prispevka na znanstveni konferenci.
30
Individualno delo: Zbiranje in analiza podatkov
Obvezni predmeti
6
Raziskovalni seminar 2

Študenti bodo pri seminarju dobili usmeritve za analizo in prikaz rezultatov, interpretacijo rezultatov in oblikovanje zaključkov. Izvedli bodo predstavitev in zagovarjali prvi osnutek doktorske disertacije s poudarkom na analizi rezultatov in glavnih ugotovitvah ter prejeli povratno informacijo kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končnega osnutka disertacije. Predstavili in zagovarjali bodo končni osnutek doktorske disertacije s poudarkom na kritični interpretaciji dobljenih rezultatov in oblikovanju zaključkov ter prejeli povratno informacijo kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končne verzije disertacije.

Vsebina

  • Usmeritve za analizo in prikaz rezultatov, interpretacijo rezultatov in oblikovanje zaključkov.
  • Predstavitev in zagovarjanje prvega osnutka doktorske disertacije s poudarkom na analizi rezultatov in glavnih ugotovitvah ter povratna informacija (feedback) kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končnega osnutka disertacije.
  • Predstavitev in zagovarjanje končnega osnutka doktorske disertacije s poudarkom na kritični interpretaciji dobljenih rezultatov in oblikovanju zaključkov ter povratna informacija (feedback) kolegov (mentorja, učiteljev) pred pripravo končne verzije disertacije.

Cilji in kompetence

Splošne kompetence:

  • usposobljenost za razvijanje novih znanj in rešitev z uporabo kompleksnih metodoloških pristopov za reševanje izvirnih znanstvenih problemov;
  • usposobljenost za avtonomno in odgovorno znanstveno-raziskovalno udejstvovanje ob upoštevanju najvišjih strokovnih in etičnih standardov;
  • sposobnost analitičnega in problemsko naravnanega mišljenja ter kritične refleksije pri razvijanju novih znanj in rešitev;
  • usposobljenost za sistematično in celovito poročanje o reševanju izvirnega znanstvenega problema in njegovih izsledkih v obliki najzahtevnejšega znanstvenega besedila.

Specifične kompetence:

  • sposobnost poglobljene analize in sinteze glavnih ugotovitev, povezovanja s teoretičnimi koncepti in modeli ter kritične refleksije glavnih ugotovitev glede na značilnosti uporabljenega metodološkega pristopa;
  • sposobnost celovite interpretacije glavnih ugotovitev in oblikovanja tehtnih zaključkov doktorske disertacije;
  • sposobnost utemeljitve in argumentacije izvirnega prispevka ter njegovega doprinosa k razvoju znanosti na področju inoviranja in trajnostnega poslovanja.
54
Priprava doktorske disertacije
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo
Deli