Inovativni menedžment v sociali in izobraževanju - do vključno 2021/2022

Inovativni menedžment v sociali in izobraževanju - do vključno 2021/2022

Predmetnik programa

1. letnik
2. letnik (smer Sociala)
2. letnik (smer Inovativno izobraževanje)
Obvezni predmeti
9
Inovativni poslovni procesi, odnosi in modeli

Predmet se osredinja na razvoj in upravljanje inovacij s celostnega vidika. Inovacije so kompleksen pojem, ki združuje številne pomembne vidike poslovanja, in tako linearno mišljenje in individualni pristop nista dovolj. Potrebna sta sodelovanje in sistematičen pristop. Predmet temelji na prvem pogoju, da so inovacije in inovativnost glavni dejavniki konkurenčnosti. Začne se z makroekonomskim pogledom na inovacije doma in na globalnem trgu s prepoznavanjem indeksov in kazalnikov ter raziskovanjem podpornih okolij za inovacije, z oddelki za raziskave in razvoj ter drugimi.

Predmet zajema študij tehnoloških in storitvenih inovacij ter se nadaljuje z organizacijskim pogledom na inovacije, učenjem o tehnikah in metodah upravljanja inovacij. Predmet/modul se zaključi z globljim proučevanjem in razumevanjem trženja potencialne inovacije (raziskava trga, tržna strategija, segmentacija trga, potencial trga, vrednost za kupca ...). V času trajanja predmeta se študenti spodbujajo, da svoje novo znanje uporabijo pri študijah primerov in razvijejo skupinski projekt, ki bo predstavljal potencialno inovacijo.

Vsebina

  1. Teoretične opredelitve inovacijskih procesov v družbi, ki temelji na znanju (opredelitve osnovnih pojmov, definicij, pristopov, produktne in procesne inovacije, RR, inovacije v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, vzorci širjenja inovacij glede na različne poslovne modele, državne in podjetniške inovacijske politike, študije primerov na ravni sektorjev in podjetij).
  2. Tehnike in metode inovacijskega managementa (tehnike managementa znanja, »inteligence« tržne tehnike, metode povezovanja in mreženja, management na področju človeških virov, tehnike za razvoj kreativnosti, tehnike za izboljšanje poslovnih procesov, inovacijski projektni management, tehnike na področju konstruiranja in oblikovanja novih proizvodov in storitev, metode za ustanavljanje novih podjetij in poslovnih modelov); študije primerov iz prakse.
  3. Paradigme podjetniških inovacijskih sistemov (zaprti in odprti podjetniški inovacijski sistemi, snovanje inovacijskih podjetniških strategij; prehodi iz stare v novo razvojno paradigmo; svetovni inovacijski trendi).
  4. Inovacijska strategija podjetja: pomen inovativnosti za poslovanje podjetja, analiziranje obstoječega globalnega tržnega in inovacijskega okolja (megatrendi, katera podjetja največ vlagajo v R&R, katera so najbolj inovativna svetovna podjetja), analiziranje (razumevanje) ključnih globalnih družbenih, ekonomskih, tehnoloških, okoljskih, demografskih in političnih izzivov ter njihov vpliv na prihodnost, povezava strateškega managementa in inovacijske strategije podjetja, opis inovacijske in R&R strategije podjetja, storitve in inovativnost, inovativnost srednjih in malih podjetij v primerjavi z velikimi podjetji, podjetja osnovana na novih tehnologijah (samorogi, fintech …), pravice industrijske lastnine, SWOT analiza.
  5. Razumevanje tržnega potenciala: vsebinska področja strategije trženja; pristopi k ocenjevanju tržnega potenciala za inovativne proizvode/storitve; uporaba orodja CANVAS.
  6. Orodja za management znanja in inovativnosti.
  7. Povezava novih poslovnih modelov s pravicami industrijske oziroma intelektualne lastnine.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja in analiziranja globalnega tržnega, inovacijskega in raziskovalno-razvojnega okolja; 
  • razumevanje pomena inovativnosti za razvoj podjetja, gospodarstva in celotne družbe;
  • obvladovanje in uporaba metod in tehnik inovacijskega managementa;
  • razumevanje inovacijskih procesov v različnih gospodarskih družbah, panogah in mrežnih povezavah (velika podjetja, mala in srednje velika podjetja);
  • sposobnost praktičnega reševanja razvojnih in trženjskih  podjetniških problemov;
  • sposobnost vrednotenja inovacij na področju znanosti, tehnologije in podjetniškega managementa;
  • celovito generiranje in vrednotenje novih poslovnih modelov, inovacijskih in tržnih strategij.
9
Metode poslovnega raziskovanja

Ta predmet izzove predsodke, da je raziskovanje dolgočasno in zahtevno. Odkriva nove vidike in možnosti raziskovanja, ki vodijo k pomembnim poslovnim dejavnikom pri uspešnem sprejemanju odločitev. Študenti poročajo, da so zaradi tega predmeta postali samozavestnejši med sestanki ali pri predstavljanju izboljšav upravi. Predmet o metodah raziskovanja je pomemben gradnik študijskega programa, saj študentom omogoči celoten vpogled v raziskovanje in jim pomaga razumeti raziskovalne zahteve za namene študija in za njihovo magistrsko nalogo.

Cilj tega predmeta je predstaviti glavne filozofije in pristope k raziskovanju ter uporabiti glavne kvantitativne/kvalitativne metode in tehnike ter s tem postaviti jasne raziskovalne kazalnike in standarde. Študenti imajo priložnost pripraviti predlog skupinskega raziskovalnega projekta in se tako naučiti, kako pripraviti podobne predloge raziskave, ovrednotiti raziskovalne članke in preiskati baze podatkov v svetu, da bi našli ustrezne znanstvene in strokovne članke, ki jih potrebujejo za študij. Predmet mejo obzorja premika v svet raziskovanja in proučevanja.

Vsebina

  1. opredelitev raziskovalne teme in postavljanje primernih in preverljivih raziskovalnih vprašanj;
  2. raziskovalni dizajni zbiranja podatkov (npr. eksperiment, prečna študija, longitudinalna študija, študija primera);
  3. raziskovalni strategiji in metode/tehnike zbiranja podatkov v kvantitativnem in kvalitativnem raziskovanju;
  4. opredelitev ciljne populacije ter vzorčenje v kvantitativnem in kvalitativnem raziskovanju;
  5. priprava vprašanj za zbiranje podatkov v intervjujih in anketnih vprašalnikih;
  6. osnove etičnih vidikov v raziskovanju;
  7. priprava dispozicije (načrta) raziskave.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje osnovnih metodoloških konceptov in razumevanje njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti;
  • sposobnost prepoznavanja in konkretizacije problemov v poslovnem okolju ter uporabe ustreznih metodoloških pristopov za reševanje problemov;
  • sposobnost natančnega načrtovanja raziskave (priprava dispozicije raziskave) in umestitve v širši kontekst (povezava teorija – praksa);
  • sposobnost samostojne uporabe znanstvenih metod v poslovnem raziskovanju in pri sprejemanju poslovnih odločitev;
  • kritična presoja in zmožnost argumentiranja lastnih stališč in odločitev;
  • komunikacijske veščine in veščine timskega dela;
  • sposobnost iskanja informacij v strokovnih in znanstvenih virih.
7
Organizacijska dinamika za odličnost podjetij in kreativno upravljanje sprememb

Organizacija in njena dinamika sta med pomembnimi dejavniki, ki določajo uspešnost podjetja. Vključujejo organizacijske modele kot tudi vpogled v vodenje, motivacijo, organizacijsko klimo, timsko delo itd. Sodobni trendi v vedno večji meri prepoznavajo pomen dobre organizacijske klime.

Pri predmetu boste skušali npr. najti odgovore, kaj podjetje lahko spremeni na organizacijskem področju, da bo bolj inovativno, bolj uspešno; kje so šibke točke organizacije; kako na organizacijo vplivajo vodenje, motivacija, komunikacija, kultura itd. Kako kultura ovira inovacijski proces; ali vodje spodbujajo inovacije? Kakšno vlogo ima etika v organizaciji?

Vsebina

  1. Globalne razsežnosti organizacije
    • značilnosti globalnega organizacijskega okolja
    • kompleksnost, izvirnost in dinamičnost sprememb organizacije v globalnem okolju
    • strateški dejavniki uspeha organizacije v globalnem okolju
  2. Sistemske osnove organizacije
    • splet povezav med podsistemi
    • komunikacija smisla, ravnotežje in spremembe v sistemu/organizaciji
    • avtonomija relativno odprtih/zaprtih organizacijskih podsistemov
    • referenčne zveze in operacijska logika delovanja organizacijskih podsistemov
    • časovni zamik delovanja podsistemov
    • interakcija podsistema z okoljem
  3. Organizacijsko vedenje
    • elementi in modeli organizacijskega vedenja
    • organizacijski razvoj in sistematično vpeljevanje vzorcev organizacijskega vedenja
    • značilnosti organizacijskega vedenja
    • organizacijska kultura – splet vzorcev organizacijskega vedenja
    • razmerje med organizacijsko kulturo in strukturo organizacije
    • zmogljivost, produktivnost, učinkovitost in uspešnost različnih oblik organizacijskega vedenja
    • odličnost organizacije in organizacijska dinamika
  4. Spreminjanje vzorcev organizacijskega vedenja
    • organizacijsko vedenje in dinamika organizacije
    • organizacijska kultura in spreminjanje vzorcev organizacijskega vedenja
    • pogoji za vpeljevanje, spreminjanje in postopno utrjevanje organizacijskih sprememb
    • modeli sprememb in njihova praktična uporaba (Ciklični model sprememb organizacijskega vedenja – model prenove; Model spreminjanja in izboljševanja organizacijskih procesov – Vanguard (Toyota); Model vpeljevanja  in utrjevanja sprememb – Lewinov model sprememb)
    • oblikovanje integralnega modela sprememb v konkretnem organizacijskem okolju
    • vloga managerja pri načrtovanju, vpeljevanju in spodbujanju sprememb organizacijskega vedenja
    • pomen filozofije, vrednot, vizij in ciljev v procesu sprememb organizacijskega vedenja
    • organizacijske spremembe in strateški dejavniki uspeha
  • Organizacijska dinamika skupine
    • vrednote, cilji in vloge v skupini in organizacijska dinamika
    • politika, odnosi in konflikti v skupini
    • krepitev moči posameznika in skupine v procesu spreminjanja skupinskega vedenja
    • razvoj ustvarjalnih organizacijskih oblik v skupini – timsko delo
    • odločanje in uporaba moči v skupini
    • fleksibilna organizacija delovnega mesta in spreminjanje organizacijskega vedenja
    • načrtovanje in razvoj sistema nenehnih izboljšav na ravni skupine

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost poznavanja sistemskega delovanja organizacije v globalnem poslovnem okolju;
  • sposobnosti razumeti spreminjajoče tržno in tekmovalno okolje organizacije;
  • sposobnost uporabe raziskovalnih metod s področja organizacije za analizo organizacijskih sprememb v podjetju;
  • sposobnost uporabljati kompleksne modele sprememb organizacijskega vedenja;
  • sposobnost analize kompleksnih vzorcev organizacijskega vedenja z uporabo analitičnih metod sprememb;
  • sposobnost analizirati organizacijsko kulturo organizacije in izide uporabiti za vpeljevanje dinamičnih in ustvarjalnih oblik organizacije;
  • sposobnost kritičnega vrednotenja in presoje delovanje in rezultatov konkretnih modelov sprememb organizacijskega vedenja;
  • sposobnost utemeljevanja prednosti in slabosti modela sprememb v konkretnem organizacijskem okolju.
9
Upravljanje podjetij z informacijskimi tehnologijami

Pri tem predmetu imajo študenti priložnost informacijske tehnologije (IT) spoznati z vidika organizacije. Praviloma IT znamo uporabljati pri vsakdanjem delu, manj znano pa je, kako upravljati vse vidike sistemov IT v organizaciji. Tako ta predmet ponuja drugačen in bolj sistematičen pogled na upravljanje IT s ciljem uspešnega poslovanja. Ko to znanje uporabijo za reševanje izzivov na delovnem mestu, študenti pridobijo nove konstruktivne zamisli za izboljšanje uporabe IT v svojih organizacijah. Pridobijo poglobljeno razumevanje, kako upravljati informacijsko tehnologijo v organizaciji, od nakupa do zagotavljanja varnosti IT z vidika sistema. Prav tako se naučijo, kako učinkovito uporabljati informacijske, komunikacijske in internetne tehnologije za upravljanje poslovnega obveščanja in znanja. Študenti se seznanijo in spoznajo vse pomembne faze razvoja in trajnosti IT v organizaciji, kjer takoj lahko uporabijo svoje znanje v delovnem okolju ali organizaciji.

Vsebina

  • Managerski pogled na sodobne digitalne tehnologije in digitalno transformacijo podjetij
  • Informacijska, komunikacijska in internetna infrastruktura sodobne družbe
  • Zbliževanje informacijske, komunikacijske, internetne, mobilne, audio, video in podobnih tehnologij
  • Planiranje vpeljave digitalne transformacije v podjetje
  • Upravljanje zunanjega izvajanja IKT storitev in odločitveni modeli
  • Strategije in razvojni projekti digitalnih tehnologij v EU in Sloveniji
  • Specificiranje zahtev za IKT
  • Standardi s področja vodenja IKT
  • Poslovni informacijski sistemi (ERP, CRM, BI, BPM, HRM)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili predmetno-specifične kompetence:

  • Uporaba kreativnega razmišljanja za analizo obstoječega stanja v organizaciji
  • Sposobnost uporabe različnih IKT orodij za pomoč pri analizi procesov, projektov, odločitvenih modelov
  • Sposobnost analize IKT infrastrukture v organizaciji in konceptualne-shematske predstavitve
  • Sposobnost analiziranja in zasnove specifikacij zahtev za informacijsko rešitev
  • Sposobnost zasnove ciljev in IKT strategije v podjetju
  • Sposobnost izbire optimalnega dobavitelja informacijske rešitve
  • Sposobnost analize tveganj za neprekinjeno delovanje

Splošne kompetence

Študenti bodo pridobili:

  • Sposobnost kritične ocene učnih virov – strokovnih in raziskovalnih člankov
  • Sposobnost sodelovanja v IKT projektih
  • Sposobnost iskanja, izbire, citiranja virov s področja IKT
  • Sposobnost sinteze delov projekta v koherentno projektno poročilo za vodstvo
9
Ekonomika javnega sektorja

Predmet Ekonomika javnega sektorja se ukvarja z živo in obsežno tematiko o tem, kaj je javni sektor, kaj obsega, kako velik naj bo, kako vlogo naj ima in kako naj oblikuje svoje programe. Obstajajo splošna načela, na katerih sloni javni sektor danes, veljala pa so tudi že pred desetletji – poleg osnovnih načel se tudi razumevanje javnega sektorja in njegove vloge sčasoma spreminja, spreminjajo se oblike njegovega delovanja, njegove funkcije se razvijajo in prilagajajo sodobnim demografskim, socialnim, okoljskim in gospodarskim razmeram v družbi. Pri predmetu bomo spoznavali vlogo in obseg javnega sektorja, osnove ekonomike blaginje, osnove javne izbire, javne izdatke: zdravstvo, izobraževanje, obramba, osnove davčnega sistema in davki.

Vsebina

Vsebina predmeta Ekonomika javnega sektorja daje vpogled v osnove in najpomembnejše vsebine v javnem sektorju, kot so:

  • temelji mikroekonomije (eksternalije, nepopolnosti trga, asimetrija informacij ipd),
  • družbena blaginja,
  • teorija javne izbire,
  • področja javnega financiranja (zdravstvo, izobraževanje, znanost),
  • socialna varnost,
  • davki in obdavčenje,
  • proračun in fiskalna politika.

Predmet daje osnovne teoretične podlage in je zasnovan na način, ki študentom omogoča prenos osnovnih teoretičnih spoznanj v prakso na izbranem področju preko študij primerov, simulacij ter ustrezno argumentirano diskusijo. 

Predmet je sestavljen iz treh osnovnih delov: v prvem delu se ukvarjamo z vlogo države in javnih financ za gospodarski razvoj in obstoj družbe, v drugem se ukvarjamo s financiranjem in zbiranjem sredstev za financiranje javnega sektorja, v tretjem pa z javnimi izdatki, namenjeni za financiranje izvajanja javnih dejavnosti.

Struktura predmeta izhaja iz mikroekonomskih podlag, kjer se študenti seznanijo z osnovami, kot so javne dobrine, eksternalije, asimetrija informacij in nepopolna konkurenca. V tem kontekstu študenti spoznajo nepopolnost trga preko primerov in izkušenj. Po utemeljitvi nujnosti javnih dobrin in vlogi države v obstoju in funkcioniranju družbe, se v nadaljevanju predmet osredotoča na financiranje države ter njen odnos do javnih dobrin. Učinkovitost obdavčenja in družbena blaginja sta postavljena kot glavni cilj v omenjenih vsebinah, vsebine pa so osredotočene na različne vidike dohodka, bogastva in obdavčenja. Poseben poudarek je dan davkom in vplivom davkov na gospodarski razvoj. Davki in prispevki so analizirani z vidika davčnih načel, študenti pa spoznajo sistem davkov in prispevkov v Sloveniji ter dobijo vpogled v davčne tokove in celoten sistem javnih financ. Konkretna analiza javnih financ v Sloveniji je predstavljena za vse tri glavne javne blagajne (centralni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna). Celotna vsebina predmeta se povezuje na neenakost in razdelitev bogastva med skupinami prebivalstva.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili naslednje splošne in predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje pomena in vloge države za funkcioniranje družbe;
  • usposobljenost za analiziranje in vrednotenje sistema financiranja države in javnega sektorja;
  • razumevanje in zmožnost analize ter vrednotenja davčnega sistema v Sloveniji in davčnih sistemov nasploh glede na davčna načela;
  • razumevanje in sposobnost analize javnih izdatkov in njihovega pomena za državljane in družbo, v celoti in po posameznih področjih (zdravstvo, izobraževanje, znanost, sociala);
  • razumevanje in sposobnost vrednotenja odnosa med zasebnim in javnim sektorjem ter zasebnimi in javnimi dobrinami;
  • usposobljenost analiziranja učinkovitosti trga, pomanjkljivosti trga, razumevanje pomena javnih dobrin, eksternalij;
  • razumevanje in zmožnost analize ter vrednotenja enakosti na različnih področij;
  • razumevanje slovenskega davčnega sistema, ločevanje med davki in prispevki, preko uporabe osnovnih davčnih pojmov, davčnih načel, ter zmožnost analiziranja in vrednotenja učinkov davkov;
  • zmožnost analiziranja in vrednotenja proračunskih postavk in sestave proračuna, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga.
9
Kreativno upravljanje človeških virov za konkurenčne prednosti

Ljudje predstavljajo konkurenčno prednost in bistven vir organizacije, je pa njihovo upravljanje velik izziv, saj ne obstaja edinstven način. Pred študente je postavljen izziv, da na svoje delovno mesto pogledajo z vidika vodenja in organizacije. Predmet Kreativno upravljanje človeških virov opozarja na pomembnost strateškega in sistemskega pristopa k upravljanju človeških virov, od pridobivanja in zaposlovanja, materialnih povračil, delovnih razmerij, upravljanja uspešnosti, učenja in razvoja do zagotavljanja kakovosti delovnega življenja. Študenti imajo priložnost dodatno raziskati načrtovanje delovnega prostora, letni razgovor in ocenjevanje delovne uspešnosti, pomen upravljanja človeških virov v mednarodnem kontekstu, težave z diskriminacijo, politike upravljanja človeških virov in druge povezane tematike. S skupinskim projektom študenti pripravijo konstruktivne rešitve za dejanske izzive upravljanja človeških virov ter vadijo pripravo in izvedbo učinkovite predstavitve.

Vsebina

  1. Upravljanje človeških virov kot strategija in tehnika globalnega upravljanja 
  • človeški viri kot strateški dejavnik
  • teorije, koncepti in izzivi na področju razvoja strateškega upravljanja človeških virov
  1. Trendi, ki vplivajo na UČV
  • Demografski trendi
  • Ekonomski trendi
  • Tehnološki trendi
  • Potrebne veščine in kompetence
  1. Strateški pristopi h kreativnemu upravljanju človeških virov
  • upravljanje človeških virov kot proaktivna funkcija
  • strateško upravljanje človeških virov kot poslovodska funkcija
  • Strateško načrtovanje človeških virov
  1. Ključni funkcije kreativnega UČV na delovnem mestu
  • pridobivanja, selekcija in zaposlovanje kadrov
  • usposabljanje in razvoj
  • upravljanje delovne uspešnosti
  • sistem nagrajevanja
  • zadrževanje in motivacija zaposlenih
  • odnosi z zaposlenih
  • varnost in zdravje na delovnem mestu

Cilji in kompetence

Cilje predmeta je, da študenti razumejo vlogo in pomen kreativnega upravljanja človeških virov za doseganje konkurenčnih prednosti podjetja ter so sposobni implementirati ključne modele in metode upravljanja človeških virov v različna poslovna okolja.

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje in analiza konceptov upravljanja človeških virov in sposobnost njihove kreativne uporabe v dinamičnih spreminjajočih se okoljih;
  • sposobnost analize, načrtovanja in oblikovanja inovativnih strategij in ukrepov za kreativno upravljanja človeških virov;
  • sposobnost prepoznavanja ključnih okoljskih izzivov in njihove inovativne izrabe pri oblikovanju strategij upravljanja človeških virov za konkurenčne prednosti;
  • uporaba različnih pristopov k vrednotenju učinkov vlaganj v usposabljanja;
  • razumevanje povezanosti med upravljanjem uspešnosti in širšo strategijo upravljanja človeških virov;
  • sposobnost kritičnega ovrednotenja prevladujočih modelov zaposlovanja, nagrajevanja in zadrževanja zaposlenih;
  • sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
  • osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje.
Izbirni predmeti (študent izbere en predmet)
8
Socialna zaščita v Evropi

Namen predmeta Socialna zaščita v Evropi je, da se seznanite z načini spoštovanja človekovih pravic na področju socialne zaščite, vrednotami socialne zaščite, z viri socialne zaščite in da začnete razmišljati, kako kreativno reševati probleme, s katerimi se spoprijemamo na področjih socialne zaščite. V Evropski uniji koordinacija sistemov poteka predvsem pri zaščiti iz sistemov socialne varnosti. Pojem socialne zaščite je sinonim za preprečevanje revščine in je glavni cilj držav Evropske unije prav njena preprečitev (Lizbonska strategija).

Vsebina

  1. Uvod:
    • Nastanek, razvoj in temeljni pojmi socialne zaščite
  2. Socialna država in država blaginje
    • Tipi sistemov blaginje
    • Modeli socialne zaščite: anglosaški, kontinentalni in skandinavski model
    • Druge razvrstitve
    • Poudarek na Bismarckovem sistemu
  3. Mednarodne organizacije in mednarodni viri socialne varnosti
    • MOD, konvencije MOD, poudarek na konvenciji št. 102.
    • Svet Evrope
    • Evropska socialna listina in drugi akti
    • Evropska Unija, socialni vidik EU, pravo EU s področja socialne varnosti, odnos prava EU in prava držav članic, »mehko pravo«, odprta metoda koordinacije
    • Različni načini približevanja sistemov socialne zaščite v državah članicah EU
  4. Primerjalni vidik
    • Sistemi socialne zaščite v nekaterih značilnih državah, npr.: Nemčija, Francija, Združeno Kraljestvo, Švedska
    • Upravičenci/zavarovanci, pravice/dajatve, pogoji, financiranje
  5. Socialna zaščita in globalizacija
    • Socialna varnost za primer nezgod (CSS – Contingent Social Security – socialno zavarovanje) in temeljna socialna varnost (BSS – Basic Social Security – socialno varstvo)
  6. Vrednote socialne zaščite
    • Človekovo dostojanstvo, socialna pravičnost solidarnost, enakost, državljanstvo
    • Enakost ravnanja in enakost možnosti
    • Enakost spolov
    • Skrb za najbolj prikrajšane
    • Transformacija sistemov socialne zaščite.
    • Trendi in dileme
    • Socialna zaščita in kriza

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje strukture, ciljev, pravnih virov in delovanja mednarodnih organizacij na področju socialne zaščite;
  • razumevanje vpliva globalizacije na socialno področje;
  • poznavanje in udejanjanje vrednot socialne zaščite;
  • poznavanje in spoštovanje človekovih pravic na področju socialne zaščite;
  • analiza vpliva delovnopravnega položaja posameznikov na njihovo socialno varnost v aktivnem življenjskem obdobju in v starosti;
  • poznavanje sistema veljavnih mednarodnih in domačih pravnih virov socialne zaščite;
  • vrednotenje sistema socialne zaščite v Sloveniji;
  • sposobnost analize, primerjave in vrednotenja sistemov socialne zaščite v Evropi;
  • usposobljenost za prenos, prilagoditev in razvoj dobre prakse socialne zaščite iz drugih okolij;
  • razvoj fleksibilnosti in sposobnosti za skupinsko delo, samoiniciativnosti, prevzemanje odgovornosti, sposobnosti razmišljanja in oblikovanja lastnega mnenja;
  • razvoj pozitivnega odnosa do kreativnega reševanja problemov.
8
Trendi v inovativnem izobraževanju

Izobraževanje v svetu, Evropi in v Sloveniji se spoprijema z izzivi, kako odgovoriti na nove in nenehno spreminjajoče se izobraževalne potrebe. Te spremembe narekujejo spremenjena demografska in socialna slika, zaostreni pogoji financiranja izobraževanja, globalizacija ter vpetost tehnologije v življenje in delovanje posameznika in organizacij.

Glavni vzvod prilagajanja izobraževanja novi stvarnosti so inovacije. Podobno kot v drugih dejavnostih je danes tudi v izobraževanju inovacija večinoma plod smiselne integracije tehnologije (internet, mobilne naprave, računalništvo v oblaku) v določeno izobraževalno storitev ali proces. Seveda pa so mogoče tudi inovacije brez uporabe tehnologije, tudi v izobraževanju (na primer uvedba nove pedagoške metode v razredu), a glavnina inovacij v izobraževanju je podprta z uporabo sodobne tehnologije. S predmetom Trendi v inovativnem izobraževanju želimo predstaviti osnovne koncepte in značilnosti odprtega in e-izobraževanja kot vodilnih pristopov za inoviranje izobraževanja.

Vsebina

  1. Osnovni koncepti in modeli sodobnega, tehnološko podprtega izobraževanja (e-izobraževanje, odprto izobraževanje, digitalno izobraževanje)
  2. Stanje in trendi izobraževanja v 21. stoletju
  3. Teorije učenja za sodobno, tehnološko podprto izobraževanje
  4. Načrtovanje programov tehnološko podprtega izobraževanja
  5. Inovativne učne metode in pristopi za digitalno izobraževanje in pridobivanje digitalnih kompetenc
  6. Odprto izobraževanje (odprti izobraževalni viri - OER, MOOCi in odprta pedagogika)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu razvili naslednje prenosljive in predmetno-specifične kompetence:

  • Sposobnost razumevanja vloge in potencialov glavnih konceptov sodobnega tehnološko podprtega izobraževanja (e-izobraževanje, digitalno izobraževanje, odprto izobraževanje: koncepti EDO) za sodobno družbo, za izobraževalna podjetja /ustanove) in za posameznike.
  • Poznavanje in kritično vrednotenje aktualnih trendov na področju EDO.
  • Sposobnost samorefleksije o teoretskih osnovah in modelih sodobnega, tehnološko podprtega izobraževanja na osnovi EDO ter implikacijah za prakso.
  • Ustvarjalno in holistično razmišljanje pri načrtovanju razvoja sodobnih tehnološko podprtih izobraževalnih programov na osnovi EDO.
  • Sposobnost učinkovitega prenosa teoretskih modelov izobraževanja (na osnovi EDO) v prakso.
  • Sposobnost kritične presoje in adaptacije primerov dobre prakse za uporabo inovativnih učnih metod in pristopov v konkretnem izobraževalnem okolju. 
  • Sposobnost sodelovanja in strokovnega vodenja timov pri vseh aktivnostih, povezanih z implementacijo izobraževalnih modelov na osnovi EDO.
  • Obvladovanje komunikacijskih ter informacijskih kompetenc za uspešno posredovanje znanj in strokovnih kompetenc s področja sodobnega, tehnološko podprtega izobraževanja.
  • Zavedanje pomena nenehnega osebnega in strokovnega razvoja ter družbene odgovornosti in etike kot nepogrešljivih prvin inovativnega izobraževanja.
Obvezni predmeti
7
Merjenje in zagotavljanje kakovosti življenja

Namen predmeta je jasen: pogledati na kakovost življenja z več vidikov, tako objektivno kot subjektivno, individualno kot kolektivno ter tudi glede na vire, priložnosti in življenjske razmere v družbi. Predmet bo namenjen spoznavanju osnovnih pojmov in podatkov o kakovosti življenja ter razmišljanju o tem, kaj kakovost življenja je. Ali se v razvojnih dokumentih Slovenije koncept kakovosti življenja upošteva in ali ima država za državljane postavljene cilje, ki bodo izboljšali našo kakovost življenja. In če jih ima, ali smo sposobni te cilje uresničiti – kako jih meriti, s katerimi indikatorji in kaj smo na tem področju naredili v preteklem obdobju. V času trajanja predmeta se bomo poglobili v kakovost življenja posameznih subpopulacij v Sloveniji in skušali dognati, ali je njihovo življenje kakovostno – kaj bi lahko sami storili zase in zakaj tega ne storijo.

Naše vprašanje seveda je, ali smo se pripravljeni spoprijeti s preprosto resnico o stanju družbe današnjega časa: o prelaganju odgovornosti, nizki stopnji samodiscipline, predvsem pa, kaj smo pripravljeni storiti sami, da izboljšamo statistične kazalnike merljivosti kakovosti življenja.

Vsebina

  • Zgodovina koncepta kakovosti življenja in njegove definicije
  • Vloga države pri zagotavljanju kakovosti življenja
  • Poznavanje konceptov blaginje, kot so kakovost življenja, človekov razvoj, socialna izključenost, družbena kohezija, trajnostni razvoj, sreča
  • Uporaba blaginjskih konceptov, njihov pomen v družbi ter vloga pri spreminjanju družbenih vrednot in potreb ljudi
  • Merjenje blaginjskih konceptov in njihova uporaba pri definiranju družbenega razvoja
  • Koncept sreče
  • Aplikacija kakovosti življenja v poslovno okolje in na nacionalno raven
  • Izbrane domene kakovosti življenja in stanje v njih v Sloveniji/EU:
    • zdravje in dostop do zdravstvenega varstva
    • zaposlovanje in delovne razmere
    • znanje, izobrazba, usposabljanje
    • družinsko življenje
    • stanovanje
    • naravno in grajeno lokalno okolje
    • rekreacija in prostočasne aktivnosti
    • politični viri in politična/družbena udeležba
  • Zbirke statističnih podatkov o izbranih domenah kakovosti življenja
    • SURS: Kakovost življenja, marec 2012
    • UMAR
  • Merjenje kakovosti življenja
    • kazalniki in že razviti inštrumenti/vprašalniki za merjenje kakovosti življenja v izbranih domenah
    • izbrane slovenske in mednarodne raziskave o kakovosti življenja (Kakovost življenja v Sloveniji, Slovensko javno mnenje, European Quality of Life Survey, European Social Survey)
    • arhiv slovenskih in mednarodnih raziskovalnih podatkov (Arhiv družboslovnih podatkov) o kakovosti življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih konceptov ter raziskovalnih ugotovitev o kakovosti življenja in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
  • poznavanje blaginjskih konceptov, kot so sreča, trajnost, kakovost, blaginja;
  • poznavanje kazalnikov in inštrumentov za raziskovanje kakovosti življenja;
  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za samostojno ravnanje z zbirkami uradnih statističnih in raziskovalnih podatkov, njihove analize in oblikovanja zaključkov;
  • sposobnost analize teh podatkov, oblikovanja zaključkov, pisanja ter predstavljanja poročil;
  • razumevanje vloge širšega družbenega konteksta za kakovost življenja ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
  • razvijanje pozitivnega odnosa do dela in odgovornosti do dela;
  • razvijanje natančnosti in samoiniciativnosti.
7
Financiranje neprofitnih organizacij

Pri predmetu boste spoznali finančne naložbe v finančnem okolju na splošno in v povezavi z neprofitno dejavnostjo:

  • Finančno okolje. Evropska ekonomska in monetarna unija.
  • Opredelitev nekaterih pojmov, pomembnih za razumevanje delovanja financ in neprofitnih organizacij (različne pravne oblike organiziranja različnih dejavnosti, različne oblike financiranja različnih dejavnosti na eni strani in različne oblike naložb na drugi).
  • EU in EMU. Ekonomska in monetarna unija. EU-proračun. Kako deluje EU-sistem financiranja. Opredelitev in tovrstne možnosti financiranja različnih (tudi neprofitnih) dejavnosti.
  • Evropska kohezijska politika. Opredelitev, namen in različne možnosti na splošno ter za neprofitne organizacije.
  • Različne nacionalne in mednarodne finančne institucije. Njihov namen in smisel na splošno ter za delovanje neprofitnih organizacij.
  • Različni viri financiranja (lastniški viri kapitala, dolžniški viri kapitala; kratkoročni viri, dolgoročni viri; trg denarja, trg kapitala; sponzorstva, donacije, dobrodelni prispevki in drugi transferji).

Predvsem boste znali oblikovati poslovne odločitve, povezane z investiranjem. Razumeli boste delovanje nacionalnega in mednarodnega finančnega okolja ter finančnih institucij v povezavi z delovanjem neprofitnih organizacij.

Vsebina

  1. Finančno okolje. Evropska ekonomska in monetarna unija.
  2. Opredelitev nekaterih pojmov, pomembnih za razumevanje delovanja financ ter neprofitnih organizacij (različne pravne oblike organiziranja različnih dejavnosti, različne oblike financiranja različnih dejavnosti na eni ter različne oblike naložbenja na drugi strani).
  3. EU in EMU. Ekonomska in monetarna unija. EU proračun. Kako deluje EU sistem financiranja. Opredelitev in tovrstne možnosti financiranja različnih (tudi neprofitnih) dejavnosti.
  4. Evropska kohezijska politika. Opredelitev, namen in različne možnosti na splošno ter za neprofitne organizacije.
  5. Različne nacionalne in mednarodne finančne institucije. Njihov namen in smisel na splošno ter za delovanje neprofitnih organizacij.
  6. Različni viri financiranja (lastniški viri kapitala, dolžniški viri kapitala; kratkoročni viri, dolgoročni viri; trg denarja, trg kapitala; sponzorstva, donacije, dobrodelni prispevki ter drugi transferi).
  7. Finančne naložbe v finančnem okolju na splošno ter v povezavi z neprofitno dejavnostjo.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja nenehno se spreminjajočega nacionalnega in mednarodnega poslovnega okolja v povezavi s financami in delovanjem neprofitnih podjetij oz socialnih dejavnosti;
  • razumevanje mesta in vloge financ v poslovnem okolju in procesu ter v povezavi z delovanjem neprofitnih organizacij;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do analitičnega reševanja problemov s področja financiranja na splošno ter financiranja neprofitnih organizacij;
  • sposobnost teamskega reševanja finančnih problemov financiranja neprofitnih organizacij;
  • poznavanje vsebine in pomena financ, poslovnih financ in v njihovem sklopu financiranja neprofitnih organizacij;
  • razumevanje teoretičnih podlag različnih oblik financiranja;
  • uporaba temeljnih znanj s področja financ za reševanje konkretnih delovnih problemov;
  • razvoj veščin in spretnosti na področju financiranja neprofitnih organizacij;
  • sposobnost poslovanja in komuniciranja v finančnem okolju (neprofitnih organizacij).
7
Kreativno upravljanje z inovacijami v storitveni dejavnosti

Inovacije v storitveni dejavnosti so prav tako pomembne kot tehnološke, saj vse tehnološke inovacije vsebujejo tudi storitve (npr. raziskave, trženje, vzdrževanje …) in z razvojem tudi njihove izboljšave. Tehnološke in storitvene inovacije se torej prepletajo. Pri tem predmetu pa iščemo odgovore zlasti na vprašanja, kako potekajo inovacije v najbolj reprezentativnih storitvenih panogah, npr. trgovina, turizem, komunala, IT-programiranje, telekomunikacije, izobraževanje itd. Opazujemo razlike med panogami in med državami. Zanima nas, kakšni so trendi, kako ustvarjajo novosti, kako v teh panogah poteka invencijsko-inovacijski proces, kako v takih panogah vodijo/upravljajo inovacije, kje so ozka grla in z njimi možnosti za izboljšave. Študenti imate priložnost ob spoznavanju teorije in dobrih praks proučiti inoviranje svoje organizacije in predlagati izboljšave.

Vsebina

  1. Razvoj storitvenih dejavnosti in inovacije na področju storitvenih dejavnosti
  2. Management spreminjanja invencij v inovacije v storitvene dejavnosti
  3. Spodbujanje inovacij v storitveni dejavnosti
  4. Upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo
  5. Merila uspešnosti v upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti
  6. Pomen posameznih oblik povezovanja organizacij na področju storitvene dejavnosti ter inovativni pristop pri tem
  7. Inovacijski sistemi po posameznih sektorjih (izobraževanje, javna podjetja, turizem …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja spreminjajočega se globalnega trga in v zvezi s tem potreba po nenehnem upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost uporabe ter obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij za upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in inoviranja inovacijske kulture v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost kreativnega razmišljanja, oblikovanje smelih inovativnih rešitev v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do kreativnega upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj pri upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja inovacijskih sistemov na različnih področjih storitvenih dejavnosti v Sloveniji in v svetu.
7
Integrativni projekt

Ko raziskovanje in odkrivanje postaneta vaša partnerja. Predmet Integrativni projekt študente ponese na naslednjo raven raziskovalnih metod. Predmet ponuja poglobljeno razumevanje poslovnega raziskovanja in študente vodi skozi različne stopnje priprav na raziskovanje za projektno/magistrsko nalogo. Predmet že od začetne dispozicije naloge in dalje vključuje metode vzorčenja, izbire ustreznih metod in tehnik, tehnike analize podatkov in programske opreme ter interpretacije rezultatov vse do učinkovite predstavitve rezultatov raziskave. Študenti se spodbujajo, da svoj integrativni projekt pripravijo na podlagi konkretnega primera iz prakse organizacije, regije ali industrije ter da se kritično ozrejo na druge poslovne raziskave.

Vsebina

  • Izbor teme raziskovanja, formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Načrt projekta - strategija iskanja informacijskih virov in kritičen pregled literature ter raziskav
  • Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
  • Uporaba kvantitativnih ali kvalitativnih metod raziskovanja
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Metode analize: po možnosti statistična obdelava kvantitativnih podatkov
  • Sinteza celotnega projekta
  • Predstavitev rezultatov 
  • Posamezne vloge pri pridobivanju sredstev: posamezniki, podjetja, fundacije, neprofitne organizacije, država
  • Proces pridobivanja sredstev: oblikovanje skupnosti zainteresiranih darovalcev, oblikovanje skladov, vzpostavljanje stikov z darovalci, načrt pridobivanja sredstev
  • Pregled programov in skladov, ki razpisujejo sredstva za RR projekte
  • Priprava projekta in projektne dokumentacije
  • Prikaz osnov administrativno-finančnega vodenja projekta

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe znanstvenih metod pri projektnem raziskovanju;
  • zmožnost prepoznavanja in izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo v družbenem in delovnem okolju;
  • razumevanje socialne problematike ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;
  • zavedanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • razumevanje odnosov med posamezniki, socialnimi organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;
  • načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v socialnih organizacijah ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov;
  • sposobnost izvajanja, koordiniranja in organiziranja raziskav/projektov;
  • usposobljenost za prijavljanje projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • strateška usmerjenost, sposobnost ponujanja rešitev za preprečevanje njihovih negativnih posledic;
  • sposobnost učinkovitega delovanja v neprofitnih organizacijah in socialnih podjetjih, z zavedanjem pomena fleksibilnosti in učinkovitosti;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, nevladne organizacije, socialna podjetja).
18
Magistrska naloga

Magistrska naloga je pisni izdelek in rezultat samostojnega strokovnega dela študenta ob mentorstvu visokošolskega učitelja. V nalogi študent celovito zajame področja študijskega programa.

Z magistrsko nalogo študent pokaže:

  • da je sposoben razumevanja in aplikacije vsebin s področij študijskega programa,
  • da zna uporabiti interdisciplinarne in teoretične pristope pri reševanju konkretnih problemov iz prakse, predvsem na področju poslovanja,
  • da obvlada raziskovalne metode in postopke z uporabo različnih analitičnih in prognostičnih orodij,
  • da je sposoben kritično obravnavati strokovno problematiko ob upoštevanju teorij ter temeljnih in specifičnih konceptov,
  • da je sposoben kreativnega razmišljanja, oblikovanja smelih inovativnih konceptov in rešitev problemov,
  • da je sposoben učinkovite uporabe informacijske tehnologije in upravljanja informacij,
  • da ima kritičen odnos in distanco do lastnega dela in obstoječe prakse v spreminjajočem se okolju.

Vsebina

  • Izbor teme raziskovanja
  • Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
  • Priprava dispozicije magistrske naloge: 
  1. Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč
  2. Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
  3. Opredelitev metod in tehnik raziskovanja za doseganje ciljev naloge
  4. Opredelitev členjenosti vsebine
  5. Opredelitev literature in virov 
  • Prijava teme in mentorja magistrske naloge
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Študij literature in virov
  • Izdelava magistrske naloge
  • Priprava predstavitve magistrske naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v domačem in mednarodnem poslovnem okolju;
  • sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe znanstvenih metod pri raziskovanju;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • zmožnost partnerskega dela;
  • sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
  • sposobnost samostojnega učenja;
  • sposobnost uporabe informacijske tehnologije.
Izbirni predmeti (študent izbere dva predmeta)
7
Menedžment marketinga storitev

V sklopu predmeta bodo študenti natančneje spoznali trende v razvoju prodaje in v menedžmentu prodaje, kompetence menedžmenta prodaje, proces menedžmenta prodaje, opredelitev marketinga in menedžmenta marketinga, trende v razvoju marketinga in menedžmenta marketinga, temeljne tržne koncepte, tržno okolje, povezanost menedžmenta prodaje in menedžmenta marketinga, načrtovanje marketinga storitev, merjenje trgov in napovedovanje prodaje, proces zaposlovanja osebja v marketingu ter proces analize uspešnosti marketinga.

Vsebina

  1. Razvoj in vloga marketinga/trženja: razvoj marketinga, opredelitev in vloga marketinga, temeljni marketinški koncepti, organizacija in njeno okolje
  2. Pomen storitvenih dejavnosti v sodobnem gospodarstvu
  3. Opredelitev in koncept storitev
  4. Razvrščanje in sestavine storitev
  5. Produktivnost in kakovost kot glavni izziv za storitveno podjetje
  6. Management storitev
  7. Razvijanje novih storitev, spreminjanje in opuščanje obstoječih storitev
  8. Marketinški splet za storitve
  9. Načrtovanje marketinga storitev in razvojne smeri marketinga storitev
  10. Novi trendi v trženju storitev
  11. Organiziranje in nadziranje marketinga storitev
  12. Storitve z zornega kota porabnika in nakupni proces 

Cilji in kompetence

Cilji predmeta

  • sistematično nadgraditi osnovno marketinško znanje;
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenih znanj in veščin pri načrtovanju, udejanjanju in nadzoru odločitev na področju marketinga;
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenih znanj in veščin za učinkovito izvajanje marketinga v storitveni organizaciji;
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenega znanja v procesih sprejemanja poslovnih odločitev podjetja/organizacije.

Splošne kompetence:

  • sposobnost kreativnega spopadanja z izzivi marketinga ter kreativnega razmišljanja za učinkovito reševanje poslovnih problemov podjetja/organizacije;
  • sposobnost odločati o vseh pomembnih aktivnostih na ravni strateškega marketinga ter v teh okvirih usmerjati taktično-operativne marketinške aktivnosti;
  • sposobnost za obvladovanje orodij za učinkovito implementacijo marketinga v proizvodno/storitveno organizacijo,
  • razvoj komunikacijskih in pogajalskih sposobnosti, timsko delo in sposobnost kritične /samo/refleksije.

Predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje razvoja in vloge marketinga;
  • poznavanje ključnih trendov, ki so prispevali k povečanju pomena storitev v poslovanju organizacij;
  • razvoj veščin za uporabo znanja s področja menedžmenta marketinga storitev;
  • sposobnost samostojnega načrtovanja, vodenja in evalviranja procesov ter uporabe uspešnih orodij za učinkovito izvajanje marketinga v storitveni organizaciji glede na potrebe trga in konkurenčnih prednosti storitev;
  • poznavanje najnovejših trendov v marketingu storitev;
  • poznavanje sestavin razširjenega marketinškega spleta pri trženju storitev (7 P);
  • sposobnost uporabe metod in tehnik, ki omogočajo učinkovito načrtovanje in merjenje zadovoljstva porabnikov storitev.
7
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje

S terminologijo zastopanja interesov, lobiranja in pogajalskih tehnik se večkrat srečamo. Te izraze pogostokrat slišimo ali celo uporabljamo. Vendar ali res razumemo, kaj pomenijo? Kakšen namen ima lobiranje? Kaj je poslovno lobiranje? Kakšna je razlika med lobiranjem in komuniciranjem z vplivnimi javnostmi? Kakšen pomen imajo za organizacijo pogajanja ter kako so povezana s komuniciranjem in lobiranjem?

Pogosteje, kot se tega zavedamo, smo se v različnih okoliščinah prisiljeni angažirati v vlogi lobista oziroma pri pogajanjih zastopati svojo organizacijo. Kdor ne zna dobro komunicirati, ne bo znal poslovnim partnerjem ali organom oblasti uspešno predstaviti produktov, storitev ali projektov svoje organizacije, pridobiti kupcev ali investitorjev ter si pridobiti primernega položaja v lastnem delovnem okolju. Najmanj, kar potrebuje vsak za svojo obrambo, je poznavanje lobističnih in pogajalskih strategij in taktik, ki jih bodo pogosto drugi deležniki uporabljali v komunikaciji z vami. Pomembno je poznati tudi kriterije etičnosti in legitimnosti njihovega ravnanja, da bi se lahko dovolj hitro odločili, kako ravnati ob takih preizkušnjah.

Pri predmetu bomo namenili glavne poudarke trem vsebinam: (1) komuniciranju z vplivnimi javnostmi in mreženju, (2) zastopanju interesov in lobiranju ter (3) pogajalskim doktrinam in tehnikam.

Vsebina

  1. Opredelitev pojmov: javne/vladne zadeve, zastopanje interesov, komuniciranje z vplivnimi javnostmi, zagovorništvo, interesne in skupine pritiska, mreženje, možganski trusti in lobiranje
  2. Kategorije lobiranja po kriteriju družbene korektnosti (zakonito, legitimno, etično)
  3. Kategorije vplivnih struktur: šampioni, zavezniki, omahljivci, mehki in trdi nasprotniki
  4. Razvoj lobistične dejavnosti in specifika glede na kulturno-politični kontekst
  5. Tipologija lobiranja (domače, profesionalno, neposredno- posredno, formalno-neformalno, povratno)
  6. Dejavnosti lobistov
  7. Lobiranje in korupcija
  8. Lobiranje in mediji
  9. Zakonodaja in samoregulacija lobistične dejavnosti: smoter, problemi in učinkovitost
  10. Kvalitete in kompetence uspešnega lobista
  11. Lobistične strategije in taktike
  12. Specifika lobiranja v EU (kdo, koga, kako in zakaj lobira EU institucije)
  13. Organizacija – subjekt v evropskem komunikacijskem prostoru
  14. Orodja in metode komuniciranja z vplivnimi javnostmi
  15. Koncipiranje, sestava in sprejetje programa komuniciranja z vplivnimi javnostmi in lobiranja (KVJL)
  16. Izvajanje KVJL programa
  17. Zastopanje interesov in lobiranje za posamezno organizacijo v Bruslju
  18. Opredelitev pogajalskega procesa
  19. Tipologija pogajanj in pogajalcev
  20. Mednarodna pogajanja in multikultura

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  1. Celovito in avtentično razumevanje vloge organizacije, kot subjekta v lokalnem, državnem in mednarodnem komunikacijsko-lobističnem prostoru za različne profile strokovnjakov (managerjev, tržnikov, vodij razvojno-inovacijskih oddelkov, vodilnih v lokalnih skupnostih).
  2. Obvladovanje lobističnih orodij in instrumentov komuniciranja z vplivnimi javnostmi, zagovorništva, vključevanja v interesne in skupine pritiska ter v možganske truste.
  3. Sposobnost opredeliti ustrezno strategijo in taktike v konkretnem primeru lobiranja.
  4. Pravilno izbirati in učinkovito uporabljati lobistična orodja v različnih kontekstih.
  5. Produktivno angažiranje in sodelovanje  z zunanjimi strokovnjaki za komuniciranje in lobiranje.
  6. Upoštevati pri svojem lobističnem delovanju kriterije zakonitega, legitimnega in etičnega lobiranja.
  7. Sposobnost opredeliti primeren in učinkovit program lobiranja za svojo organizacijo v EU kontekstu.
  8. Obvladati pogajalske veščine in tehnike kot sestavnega dela lobističnih procesov.
  9. Prepoznavanje potencialnih nasprotnikov in podpornikov pri lobističnih naporih organizacije.
  10. Sposobnost objektivne analize doseženih rezultatov in napak/pomanjkljivosti v opravljeni lobistični akciji.
7
Družbeno odgovorno podjetništvo in poslovna etika

Podjetja se danes že v precejšnji meri zavedajo pomena družbene odgovornosti in etike. Žal je v večini primerov družbena odgovornost v organizacijo uvedena kot posledica sledenja trendom, vendar brez pravega razumevanja. Zaradi pomanjkanja celovite strategije podjetje svojo družbeno odgovornosti izvaja v obliki posamičnih akcij, ki niso nujno povezane s poslanstvom podjetja. Posamične akcije se velikokrat zaustavijo pri financiranju lokalnih športnih društev ali kulturnih prireditev.

Pri predmetu boste spoznali, kaj pomeni razviti celovito strategijo družbene odgovornosti in kako je ta povezana s poslovno etiko. Naučili se boste razločevati med zakonodajo, moralo in etiko. Spoznali boste primere dobrih praks s področja družbene odgovornosti in poslovne etike doma in po svetu.

Po novem so velika podjetja z letom 2017 v EU zavezana poročati o nefinančnih vidikih poslovanja. To pomeni, da morajo ob ekonomskih vidikih poslovanja poročati še o družbenih in okoljskih vidikih. Kako to lahko počnejo, kaj vse morajo ob tem vedeti in kako DOP integrirati v vse procese, izdelke in storitve podjetja, bomo prav tako odkrivali pri predmetu.

Vsebina

1.    Pojmi družbene odgovornosti podjetništva, poslovna morala in poslovna etika

  • razmerje med poslovno moralo in poslovno etiko
  • ekonomija poslovne etike
  • poslovna etika kot kriterij uspešnosti v podjetništvu

2.    Pravo in morala ter etika 

  • razmerje med pravom in moralo
  • vloga poslovnih običajev in dobrih poslovnih običajev
  • pomen etičnih kodeksov
  • nastanek prava in nastanek moralno etičnih pravil 

3.    Dobri poslovni običaji kot standardi razumnega poslovnega poslovanja

  • dobri poslovni običaji kot standard povezovanja prava in morale v podjetništvu 
  • sankcije za kršitev dobrih poslovnih običajev
  • vloga poklicnih kodeksov in vloga častnih sodišč in drugih organov, ki spremljajo in nadzorujejo poslovanje v skladu z družbeno odgovornostjo podjetništva in poslovno etiko

4.    Posebnosti uveljavljanja načel poslovne etike in poslovne morale ter dobrih poslovnih običajev na področju varovanja konkurence, preprečevanja omejevanja konkurence in varstva potrošnikov 

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali vlogo in vsebino podjetništva v kapitalistični družbeno ekonomski ureditvi;
  • spoznali družbeno odgovornost podjetništva v neposrednem družbenem okolju;
  • znali sprejemati poslovne odločitve v luči načel poslovne etike;
  • spoznali standarde poslovne morale v praksi;
  • seznanili z delovanjem častnih sodišč in drugih organov, ki odločajo o kršitvi poslovne morale;
  • spoznali vlogo dobrih poslovnih običajev in kodeksov etičnega obnašanja v poslovanju, usposobljeni za delo etika v podjetju;
  • si razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvili pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.
7
Pozitivna psihologija za sodobno poslovanje

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi tisto, kar je v posamezniku pozitivnega – njegova moč in viri. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali.

Pri predmetu boste imeli priložnost spoznati trende v pozitivni psihologiji, spoznati in uporabiti čuječnost, aplicirati pozitivno psihologijo v delovno okolje, prepoznati svoje značajske moči ter preizkusiti naučeno pri timskem delu.

Vsebina

  1. Poslovna psihologija
    • osnove ekonomske psihologije
    • poslovna psihologija
    • sodobno poslovanje na temeljih pozitivne psihologije
  2. Pozitivna samopodoba
    • osebnostna rast in razvoj profesionalnih kompetenc
    • osebni menedžment in oblikovanje lastnih ciljev
    • pomen samopodobe za poslovno uspešnost
    • večanje samozavesti posameznika
    • razvijanje sposobnosti
    • razvoj interesov
    • pozitivna stališča
    • vrednote
    • nivo aspiracij in motivacija
    • višanje osebnih ciljev
    • samopodoba in življenjski stil
  3. Ustvarjalnost v poslovanju
    • vplivi na ustvarjalnost v poslovanju
  4. Kreativno mišljenje v poslovanju
    • kreativno mišljenje in reševanje poslovnih problemov
    • inventivnost in inovativnost
    • strategije kreativnega reševanja problemov
    • stališča in kreativnost
    • timsko delo in kreativnost
    • kreativno mišljenje in vodenje
  5. Učenje in spomin
    • vrste učenja
    • vseživljenjsko učenje
    • tehnike izboljšanja spominskih funkcij
  6. Emocije in poslovanje
    • vrste emocij
    • vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja
    • emocionalna stabilnost
  7. Pozitivna poslovna klima in organizacijska kultura
    • ugotavljanje dejavnikov poslovne klime
    • vzpostavljanje pozitivne poslovne klime
    • razvojni koncepti: vprašanja vodenja, razvijanje timov
    •  
  8. Kvaliteta življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
-    usvojili teoretično in praktično znanje in razvili kompetence s področja pozitivne psihologije za sodobno inovativno poslovanje;
-    razvili zanimanje za delo na področju pozitivne psihologije in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
-    razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja pozitivne psihologije za sodobno poslovanje v poslovno prakso;
-    se usposobili za vrednotenje in razvijanja svoje samopodobe in za večanje lastnih osebnostnih potencialov;
-    bodo sposobni pozitivnega odnosa do analitičnega reševanja problemov in učinkovitega vodenja;
-    bodo sposobni kreativnega in inovativnega mišljenja v procesih vodenja in reševanja poslovnih problemov;
-    razvili afiniteto do vseživljenjskega učenja;
-    razvili samokontrolo čustvenega doživljanja v poslovnem svetu;
-    se usposobili za vrednotenje in ustvarjanje pozitivne poslovne klime;
-    si pridobili kompetence za vsestranski osebnostni razvoj.

7
Modeli in orodja uspešnega komuniciranja v podjetju

Komuniciranje v podjetju na splošno ter njegov vpliv na kulturo in uspešnost. Kaj je pomembno pri komuniciranju v podjetju? Katere modele in orodja uporabljamo za dobro komunikacijo? Kako vodimo učinkovit pogovor? Kakšen je uspešen javni nastop? Kako sestaviti učinkovita pisna sporočila? Kakšen vpliv ima govorica telesa?

Obvladovanje komuniciranja in tehnik kot najpomembnejših mehkih veščin; pri predmetu boste imeli priložnost preizkusiti različne tehnike komuniciranja in prepoznati najbolj učinkovite načine komuniciranja v podjetju.

Vsebina

  1. Komunikacijske teorije
  2. Komunikacijski modeli in strategije podjetja
    • vloga komunikacijskih konceptov internega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
    • vloga komunikacijskih konceptov eksternega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
    • razvoj inovativnih komunikacijskih modelov in strategij učinkovitega komuniciranja v različnimi segmenti  poslovanja s poudarkom na komuniciranju z investitorji
  3. Menedžment sodobnih komunikacijskih procesov v podjetju
    • upravljanje IT v velikih poslovnih sistemih
    • pomen rabe sodobnih IT za srednja in majna podjetja
    • vloga sodobnih komunikacijski orodij pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti
    • pravila učinkovitega telefonskega komuniciranja
  4. Metode merjenja uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja v podjetju
    • analiza človeških resursov
    • analiza uspešnosti in učinkovitosti rabe komunikacijskih tehnologij
  5. Vpliv kulture na uspešnost poslovnega komuniciranja
    • komunikacijski nesporazumi in kulturne razlike
    • kulturne razlike in komunikacijski konflikti ter spori
    • komuniciranje podjetja z različnimi subkulturami
    • ključne veščine uspešnega medkulturnega komuniciranja
    • dejavniki uspešnega komuniciranja v različnih kulturnih in jezikovnih okoljih 
  6. Uspešna poslovna pogajanja
  • pogajalske strategije in kulturne razlike

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznajo in razumejo teoretične in praktične vsebine s področja modelov, strategij  in orodij komuniciranja v podjetju ter usvojijo interdisciplinarno znanje ter kompetence, potrebno za razumevanje strokovnih problemov ter uspešno delovanje v okviru poslovnih kompetenc magistra mednarodnega inovativnega poslovanja;
  • razvijejo zanimanje za delo na področju komunikacijskih procesov in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
  • razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja konceptov komuniciranja v poslovno prakso;
  • znajo samostojno oblikovati in upravljati najprimernejše koncepte inovativnega internega in eksternega poslovnega komuniciranja podjetja za reševanje konkretnih poslovnih problemov v okviru mednarodnega poslovanja;
  • so usposobljeni za učinkovito rabo sodobnih IT in oblikovanje novih konceptov rabe IT pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti;
  • so sposobni upravljanja sodobnih komunikacijskih orodij z namenom inovativnega reševanja problemov na področju mednarodnega poslovanja;
  • so usposobljeni za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja podjetja;
  • so usposobljeni za komuniciranje z mednarodnim poslovnim okoljem ob upoštevanju kulturnih razlik;
  • so sposobni kritične refleksije in razvoja pogajalskih kompetenc za delovanje v mednarodnem prostoru;
  • razvijejo sposobnosti, spretnosti in veščine učinkovitega medkulturnega in subkulturnega komuniciranja.
7
Teorija in praksa dobrodelništva in solidarnosti

V času, ko se zdi, da predvsem ekonomija (z njo pa seveda ekonomska logika oziroma računica) obvladuje celoto življenja, skušamo pogledati malo preko meja zgolj ekonomskih kriterijev življenja, na področje, kjer se marsikaj dogaja tudi »zastonj«, kjer ni plačilo zgolj denar, marveč stvari potekajo po drugačnih načelih in merilih, na temelju vrednot humanosti. S skupnimi močmi se bomo poglabljali ne le v teoretična oz. znanstvena vprašanja o segmentu življenja družbe in posameznikov, ki v tem času tudi pri nas stopa močno v ospredje, temveč boste pri predmetu pridobili tudi veščine in kompetence, kako se praktično udejstvovati v tem segmentu socialnega delovanja.

Vsebina

  • Temeljni koncepti in oblike solidarnosti in dobrodelnosti
  • Ali je človek solidarno ali egoistično bitje? (antropološki vidik solidarnosti)
  • Vrednota solidarnosti in druge vrednotne usmeritve (dilema med svobodo in pravičnostjo)
  • Socialni kapital
  • Dobrodelnost in prostovoljstvo kot konkretizacija solidarnosti?
  • Sindrom pomoči (helfersindrom)
  • Institucionalne oblike dobrodelništva
  • Primeri (organizirane) dobrodelnosti in prostovoljstva na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni
  • Družinska in medgeneracijska solidarnost danes

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznajo razvoj in mesto solidarnosti in dobrodelnosti v zgodovinsko družbenem kontekstu;
  • poznajo in razumejo sistem ter delovanje dobrodelnih (humanitarnih) organizacij in mrež;
  • poznajo etiko solidarnosti in so zavezani tej etiki;
  • pridobijo sposobnost (samo)refleksije o delovanju dobrodelnih organizacij in solidarnosti – predvsem o pomoči najbolj potrebnim;
  • razvijejo kritičnost do stranpoti in zlorab dobrodelnosti;
  • poznajo dejanske mreže in tipe ter organizacije dobrodelnosti v nacionalnem in mednarodnem kontekstu;
  • v kontekstu solidarnosti in dobrodelnosti poznajo mrežo prostovoljstva;
  • razumejo odnos med plačanim in prostovoljnim socialnim delom;
  • poznajo primere in metode vzgoje za solidarnost – posebej pri mladih;
  • usposobijo se za načrtovanje, organiziranje in vodenje humanitarnih in prostovoljnih (neprofitnih) organizacij;
  • razvijejo pozitiven odnos do dela in se zavedajo pomena etike in morale pri delu;
  • razvijejo sposobnost za samostojno strokovno delo.
7
Organiziranje socialnih mrež

Pri predmetu Organiziranje socialnih mrež boste študenti spoznali značilnosti različnih vrst družbenih omrežij, ki jih z medosebnimi odnosi tvorijo ljudje na različnih področjih svojih dejavnosti in v različnih življenjskih obdobjih. Spoznali boste, kakšno vlogo imajo družbena omrežja v življenju posameznika, kako prispevajo k učinkovitosti delovanja skupin in delovnih organizacij in kakšen je njihov vpliv na družbeno kohezivnost in kakovost življenja v skupnosti. Spoznali boste tudi različne elemente socialne opore, vire, oblike in subjektivno zaznavo učinkovitosti opore. Spoznali boste osnovne metode merjenja socialnih omrežij in jih preizkusili v praktičnih nalogah.

Vsebina

1.    Socialne interakcije:

  • socialna motivacija
  • principi socialne interakcije
  • medosebni in medskupinski odnosi 
  • socialna moč in vplivanje 
  • socialne skupine – strukture in procesi
  • socialne identitete
  • družbena integracija
  • socialna izključenost
  • socialni kapital 

2.    Strukture in funkcije socialnih omrežij:

  • socialna omrežja v različnih življenjskih obdobjih 
  • socialna omrežja v različnih področjih dejavnosti
  • socialna omrežja v organizacijah 
  •  individualni učinki položaja v socialnem omrežju
  • učinki socialnih omrežij za organizacijo
  • širši družbeni učinki socialnih omrežij

3.    Analiza socialnih omrežij:

  • elementi socialnih omrežij
  • socialne vezi – raznolikost in večplastnost
  • socialni položaj in vloge 
  • strukture socialnih omrežij
  • metode identifikacije socialnih omrežij

4.    Socialna podpora:

  • etika socialne podpore
  • determinante podporne skupnosti
  • oblikovanje podpore v skupini
  • nudenje podpore in viri

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne kompetence:

  • Razumevanje vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta.
  • Razvoj komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih.

in predmetno-specifične kompetence:

  • Poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih izhodišč, modelov organiziranja socialnih storitev ter raziskovalnih ugotovitev in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi.
  • Sposobnost za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev.
  • Razumevanje prepletenosti funkcij organiziranja in menedžmenta ter strokovnega nudenja pomoči uporabnikom za učinkovito delovanje socialnih organizacij.
  • Sposobnost kreativne integracije organizacijskih znanj ter poznavanja psiholoških in socioloških vidikov različnih razvojnih obdobij za načrtovanje medgeneracijskega sožitja.
  • Razvoj veščin in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja.
  • Sposobnost sodelovanja in povezovanja in reševanja konfliktov in pogajanja z različnimi deležniki, ki delujejo na področju socialnega varstva na regionalni, lokalni in mednarodni ravni.
Obvezni predmeti
7
Menedžment e-izobraževanja

V programih e-izobraževanja običajno sodeluje več različnih skupin deležnikov, od študentov oziroma udeležencev, učiteljev in avtorjev učnih gradiv, mentorjev, strokovnjakov za medije do administrativnega in tehničnega osebja z različnimi nalogami in aktivnostmi, financerjev in drugih zunanjih sodelavcev. Kompleksnost e-izobraževanja zato zahteva ustrezno načrtovanje, vodenje ter koordinacijo sodelujočih, aktivnosti in sredstev, kar je naloga menedžmenta.

Menedžment e-izobraževanja je odgovoren za učinkovito izvajanje osnovnih poslovnih funkcij načrtovanja, vodenja in organiziranja, tako kot je to v katerikoli organizaciji. Spoprijema pa se še z nekaterimi posebnimi nalogami in oblikami menedžmenta, ki izvirajo iz značilnosti e-izobraževanja. Med posebne naloge menedžmenta v e-izobraževanju spada zagotavljanje pedagoške, tehnološke in administrativne podpore udeležencem e-izobraževanja. Posebnosti e-izobraževanja zahtevajo uporabo posebnih pristopov in oblik menedžmenta, kot so na primer projektni menedžment, menedžment sprememb, menedžment inovacij in menedžment kakovosti.

S predmetom Menedžment e-izobraževanja želimo študente usposobiti za učinkovito in uspešno izvajanje vseh funkcij menedžmenta kot osnove za učinkovito, uspešno in konkurenčno poslovanje podjetij, ustanov javnega sektorja in drugih organizacij ter ponudnikov in uporabnikov storitev e-izobraževanja.

Vsebina

  1. Vloga in posebnosti menedžmenta e-izobraževanja
  2. Načrtovanje e-izobraževanja
  3. Organiziranje in vodenje e-izobraževanja
  4. Nadziranje e-izobraževanja
  5. Posebne funkcije menedžmenta v e-izobraževanju

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen menedžmenta za učinkovito, uspešno in konkurenčno poslovanje podjetij (ustanov) kot ponudnikov in uporabnikov storitev e-izobraževanja;
  • poznali vlogo poslovnih funkcij za učinkovit menedžment e-izobraževanja;
  • sposobni samorefleksije o posebnostih procesa menedžmenta e-izobraževanja;
  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in inovativnega delovanja pri reševanju strokovnih problemov, povezanih z e-izobraževanjem;
  • sposobni sprejemanja strokovno kompetentnih in etično primernih odločitev, povezanih s poslovnimi funkcijami menedžmenta e-izobraževanja;
  • sposobni učinkovitega vodenja timov pri aktivnostih, povezanih s poslovnimi funkcijami e-izobraževanja;
  • obvladali komunikacijske ter informacijske spretnosti in orodja za uspešno vodenje e-izobraževanja znotraj organizacije in v odnosih z zunanjim okoljem;
  • se zavedali pomena nenehnega osebnega in strokovnega razvoja zaradi kompleksnosti in dinamičnosti menedžmenta e-izobraževanja.
7
Inovacije v e-izobraževanju

Nove informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter družabna programska oprema so v zadnjih letih postale učinkovito orodje za izboljšanje kakovosti ter lažji dostop do izobraževanja in usposabljanja. S predmetom Inovacije v e-izobraževanju želimo študentom predstaviti najnovejše dosežke na tem področju in njihovo uporabnost za izboljšavo izobraževalnih in učnih procesov. Predmet je posebej usmerjen v predstavitev in razvijanje potencialov uporabe inovativnih rešitev IKT za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja v celotnem življenjskem obdobju posameznika.

Poznavanje najnovejših izobraževalnih tehnologij in trendov razvoja v e-izobraževanju ter sposobnost kritične presoje, zmožnost izbire in uporabe inovacij so ključni za povečanje kakovosti in uspešno prenovo tehnološko podprtih izobraževalnih procesov v strokovnem usposabljanju, visokem šolstvu in vseživljenjskem učenju.

Vsebina

  1. Vloga inovacij v izobraževanju
  2. Trendi v e-izobraževanju
  3. Upravičenost uvajanja novih tehnologij v izobraževanje
  4. Inovativne izobraževalne informacijske in komunikacijske tehnologije
  5. Inovativno učno okolje
  6. Sistemi za upravljanje izobraževanja
  7. Resne igre in igrifikacija e-izobraževanja
  8. Simulacije, navidezni svetovi in obogatena resničnost za potrebe izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja na področju inoviranja v e-izobraževanju in komuniciranja v družabnih medijih;
  • spoznali vpliv informacijskih tehnologij na posamezne procese v e-izobraževanju;
  • razumeli pomen uvajanja informacijskih tehnologij v izobraževanje;
  • sposobni kritično presoditi uporabnost in ustreznost inovativnih tehnologij za e-izobraževanje;
  • sposobni analizirati, načrtovati in pripraviti ustrezno e-izobraževalno okolje;
  • razvili zanimanje za delo na področju inovacij ter spremljali novosti e-izobraževalnih tehnologij;
  • sposobni vnašanja inovacij pri menedžmentu vseživljenjskega izobraževanja, podprtega z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami; sposobni za iskanje novih virov znanja.
7
Kreativno upravljanje z inovacijami v storitveni dejavnosti

Inovacije v storitveni dejavnosti so prav tako pomembne kot tehnološke, saj vse tehnološke inovacije vsebujejo tudi storitve (npr. raziskave, trženje, vzdrževanje …) in z razvojem tudi njihove izboljšave. Tehnološke in storitvene inovacije se torej prepletajo. Pri tem predmetu pa iščemo odgovore zlasti na vprašanja, kako potekajo inovacije v najbolj reprezentativnih storitvenih panogah, npr. trgovina, turizem, komunala, IT-programiranje, telekomunikacije, izobraževanje itd. Opazujemo razlike med panogami in med državami. Zanima nas, kakšni so trendi, kako ustvarjajo novosti, kako v teh panogah poteka invencijsko-inovacijski proces, kako v takih panogah vodijo/upravljajo inovacije, kje so ozka grla in z njimi možnosti za izboljšave. Študenti imate priložnost ob spoznavanju teorije in dobrih praks proučiti inoviranje svoje organizacije in predlagati izboljšave.

Vsebina

  1. Razvoj storitvenih dejavnosti in inovacije na področju storitvenih dejavnosti
  2. Management spreminjanja invencij v inovacije v storitvene dejavnosti
  3. Spodbujanje inovacij v storitveni dejavnosti
  4. Upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo
  5. Merila uspešnosti v upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti
  6. Pomen posameznih oblik povezovanja organizacij na področju storitvene dejavnosti ter inovativni pristop pri tem
  7. Inovacijski sistemi po posameznih sektorjih (izobraževanje, javna podjetja, turizem …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja spreminjajočega se globalnega trga in v zvezi s tem potreba po nenehnem upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost uporabe ter obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij za upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in inoviranja inovacijske kulture v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost kreativnega razmišljanja, oblikovanje smelih inovativnih rešitev v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do kreativnega upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj pri upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja inovacijskih sistemov na različnih področjih storitvenih dejavnosti v Sloveniji in v svetu.
7
Integrativni projekt

Ko raziskovanje in odkrivanje postaneta vaša partnerja. Predmet Integrativni projekt študente ponese na naslednjo raven raziskovalnih metod. Predmet ponuja poglobljeno razumevanje poslovnega raziskovanja in študente vodi skozi različne stopnje priprav na raziskovanje za projektno/magistrsko nalogo. Predmet že od začetne dispozicije naloge in dalje vključuje metode vzorčenja, izbire ustreznih metod in tehnik, tehnike analize podatkov in programske opreme ter interpretacije rezultatov vse do učinkovite predstavitve rezultatov raziskave. Študenti se spodbujajo, da svoj integrativni projekt pripravijo na podlagi konkretnega primera iz prakse organizacije, regije ali industrije ter da se kritično ozrejo na druge poslovne raziskave.

Vsebina

  • Izbor teme raziskovanja, formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Načrt projekta - strategija iskanja informacijskih virov in kritičen pregled literature ter raziskav
  • Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
  • Uporaba kvantitativnih ali kvalitativnih metod raziskovanja
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Metode analize: po možnosti statistična obdelava kvantitativnih podatkov
  • Sinteza celotnega projekta
  • Predstavitev rezultatov 
  • Posamezne vloge pri pridobivanju sredstev: posamezniki, podjetja, fundacije, neprofitne organizacije, država
  • Proces pridobivanja sredstev: oblikovanje skupnosti zainteresiranih darovalcev, oblikovanje skladov, vzpostavljanje stikov z darovalci, načrt pridobivanja sredstev
  • Pregled programov in skladov, ki razpisujejo sredstva za RR projekte
  • Priprava projekta in projektne dokumentacije
  • Prikaz osnov administrativno-finančnega vodenja projekta.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe znanstvenih metod pri projektnem raziskovanju;
  • zmožnost prepoznavanja in izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo v družbenem in delovnem okolju;
  • razumevanje socialne problematike ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;
  • zavedanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • razumevanje odnosov med posamezniki, socialnimi organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;
  • načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v socialnih organizacijah ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov;
  • sposobnost izvajanja, koordiniranja in organiziranja raziskav/projektov;
  • usposobljenost za prijavljanje projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • strateška usmerjenost, sposobnost ponujanja rešitev za preprečevanje njihovih negativnih posledic;
  • sposobnost učinkovitega delovanja v neprofitnih organizacijah in socialnih podjetjih, z zavedanjem pomena fleksibilnosti in učinkovitosti;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, nevladne organizacije, socialna podjetja).
18
Magistrska naloga

Magistrska naloga je pisni izdelek in rezultat samostojnega strokovnega dela študenta ob mentorstvu visokošolskega učitelja. V nalogi študent celovito zajame področja študijskega programa.

Z magistrsko nalogo študent pokaže:

  • da je sposoben razumevanja in aplikacije vsebin s področij študijskega programa,
  • da zna uporabiti interdisciplinarne in teoretične pristope pri reševanju konkretnih problemov iz prakse, predvsem na področju poslovanja,
  • da obvlada raziskovalne metode in postopke z uporabo različnih analitičnih in prognostičnih orodij,
  • da je sposoben kritično obravnavati strokovno problematiko ob upoštevanju teorij ter temeljnih in specifičnih konceptov,
  • da je sposoben kreativnega razmišljanja, oblikovanja smelih inovativnih konceptov in rešitev problemov,
  • da je sposoben učinkovite uporabe informacijske tehnologije in upravljanja informacij,
  • da ima kritičen odnos in distanco do lastnega dela in obstoječe prakse v spreminjajočem se okolju.

Vsebina

  • Izbor teme raziskovanja
  • Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
  • Priprava dispozicije magistrske naloge: 
  1. Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč
  2. Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
  3. Opredelitev metod in tehnik raziskovanja za doseganje ciljev naloge
  4. Opredelitev členjenosti vsebine
  5. Opredelitev literature in virov 
  • Prijava teme in mentorja magistrske naloge
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Študij literature in virov
  • Izdelava magistrske naloge
  • Priprava predstavitve magistrske naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v domačem in mednarodnem poslovnem okolju;
  • sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe znanstvenih metod pri raziskovanju;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • zmožnost partnerskega dela;
  • sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
  • sposobnost samostojnega učenja;
  • sposobnost uporabe informacijske tehnologije.
Izbirni predmeti (študent izbere dva predmeta)
7
Izobraževalne politike

Spoznali boste glavne akterje izobraževalne politike na nacionalni in globalni ravni: UNESCO, OECD, EU, Svetovna banka, International Amnesty. Predstavljeni bodo razmerja med kulturno avtonomijo in globalizacijo, centralizem, regionalizem, lokalizem, ključne vrednotne orientacije izobraževalnih politik: humanistična orientacija (naravnanost na razvoj človeka) in merkatilna orientacija (naravnanost na potrebe trga), konservatizem in liberalizem; mednarodne primerjave znanja (PIRLS, TIMSS, PISA) kot oblika vplivanja globalnih igralcev (OECD, Svetovne banke, Komisije EU) na nacionalne šolske politike na ravni osnovne šole, srednje šole in univerze. Nadalje raziskali izobraževanje z vidikov načela pravičnosti in učinkovitosti. Prav tako boste obravnavali strategije vseživljenjskega izobraževanja zaposlenih v podjetjih.

Vsebina

1. Šolske politike na nacionalni in transnacionalni ravni, procesi globalizacije, homogenizacije, subsidiarnosti
2. Temeljne orientacije v šolskih politikah: neokonservatizem in neoliberalizem
3. Šolska politika in strategija utemeljena na bazah podatkov (data based strategy)
4. Ključne šolske teme

  • kakovost
  • enakost možnosti
  • kompetenčna naravnanost
  • trajnostni razvoj
  • demokracija in participacija
  • merjenje dosežkov
  • standardizacija izobraževanja
  • šolski uspeh brez sodelovanja staršev

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • usvojili rabo znanstvenega aparata v raziskovalnem delu;
  • spoznali metode uporabe relevantnih virov za spremljanje strateško-političnih odločitev na področju izobraževanja;
  • pridobili orodja za prepoznavanje političnih modelov in usmeritev v izobraževanju;
  • spoznali ključne teme izobraževalnih politik na svetovni, evropski in nacionalni ravni;
  • pridobili orodja za vrednotenje globalizacijskih procesov in akterjev globalizacije;
  • spoznali specifične oblike delovanja političnih in upravnih elit na različnih stopnjah izobraževalnega sistema; (obveznem, poklicnem in visokem izobraževanju);
  • sposobni kritične presoje;
  • sposobni uspešnega delovanja v timu;
  • sposobni uporabiti znanstvenoraziskovalne metode v širšem spektru problemov na področju izobraževalnih politik.
7
Upravljanje znanja in učeča se organizacija

Podjetja in druge organizacije se v današnjem svetu vsakodnevno spoprijemajo z izzivi, ki jih lahko obvladujejo le visoko izobraženi in motivirani zaposleni. Prihodnost organizacije je odvisna predvsem od sposobnosti učenja posameznika, tima in organizacije kot celote. Zaradi hitrih sprememb v okolju in novih informacij se morajo zaposleni v procesu spreminjanja in izboljševanja organizacije nenehno izpopolnjevati, izobraževati in usposabljati na delovnem mestu ali zunaj njega. Vse pomembnejšo vlogo pri tem ima e-izobraževanje oziroma tehnološko podprto učenje, ki postaja pomembna dopolnitev klasičnega učenja. S predmetom Upravljanje znanja in učeča se organizacija želimo predstaviti dosežke na tem področju ter njihovo uporabnost za posameznika in organizacijo v celoti. Menimo, da sta poznavanje in sposobnost uporabe najnovejših konceptov, modelov in tehnologij s področja e-izobraževanja, upravljanja znanja in učeče se organizacije ključna za uspešno delovanje sodobne organizacije.

Vsebina

  1. Spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji
  2. Organizacijska in tehnološka podpora spremenjenemu pomenu znanja
  3. E-izobraževanje v sodobni organizaciji
  4. Organizacijski modeli, tehnologije in učinkovitost
  5. Oblike zbiranja in organiziranja znanja v sodobni organizaciji
  6. Načini posredovanja znanja v sodobni organizaciji
  7. Tehnološko podprto upravljanje z znanjem v sodobni organizaciji
  8. Učeča se organizacija
  9. Intelektualna lastnina in odprtost izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen vseživljenjskega učenja za konkurenčnost sodobnega gospodarstva ter sposobni analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju menedžmenta tehnološko podprtega vseživljenjskega izobraževanja;
  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja ter strateškega odločanja na področju e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
  • razumeli spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji;
  • razumeli razloge za organizacijsko in tehnološko podporo spremenjenemu pomenu znanja;
  • spoznali oblike in pomen e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
  • poznali vrste tehnologij na področju e-izobraževanja in usvojili principe njihovega uvajanja za podporo e-izobraževanja;
  • se seznanili s spremembami, ki jih e-izobraževanje povzroča v globalnem okolju;
  • razumeli pomen zbiranja, urejanja in posredovanja znanja v sodobni organizaciji;
  • spoznali načine upravljanja z znanjem v sodobni organizaciji, podrte s tehnologijami in jih znali uporabiti v praksi;
  • razumeli pomen intelektualne lastnine in temeljni razvoj tega področja;
  • razumeli pomen odprtega izobraževanja za splošni napredek in temeljni razvoj tega področja;
  • sposobni tehnološko podpreti upravljanje znanja v organizaciji;
  • sposobni motivirati za e-izobraževanje v organizaciji;
  • usposobljeni za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju;
  • sposobni sodelovanja v timih;
  • se zavedali pomena trajnega osebnega in profesionalnega razvoja.
7
Modeli in orodja uspešnega komuniciranja v podjetju

Komuniciranje v podjetju na splošno ter njegov vpliv na kulturo in uspešnost. Kaj je pomembno pri komuniciranju v podjetju? Katere modele in orodja uporabljamo za dobro komunikacijo? Kako vodimo učinkovit pogovor? Kakšen je uspešen javni nastop? Kako sestaviti učinkovita pisna sporočila? Kakšen vpliv ima govorica telesa?

Obvladovanje komuniciranja in tehnik kot najpomembnejših mehkih veščin; pri predmetu boste imeli priložnost preizkusiti različne tehnike komuniciranja in prepoznati najbolj učinkovite načine komuniciranja v podjetju.

Vsebina

  1. Komunikacijske teorije
  2. Komunikacijski modeli in strategije podjetja
    • vloga komunikacijskih konceptov internega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
    • vloga komunikacijskih konceptov eksternega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
    • razvoj inovativnih komunikacijskih modelov in strategij učinkovitega komuniciranja v različnimi segmenti poslovanja s poudarkom na komuniciranju z investitorji
  3. Menedžment sodobnih komunikacijskih procesov v podjetju
    • upravljanje IT v velikih poslovnih sistemih
    • pomen rabe sodobnih IT za srednja in majna podjetja
    • vloga sodobnih komunikacijski orodij pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti
    • pravila učinkovitega telefonskega komuniciranja
  4. Metode merjenja uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja v podjetju
    • analiza človeških resursov
    • analiza uspešnosti in učinkovitosti rabe komunikacijskih tehnologij
  5. Vpliv kulture na uspešnost poslovnega komuniciranja
    • komunikacijski nesporazumi in kulturne razlike
    • kulturne razlike in komunikacijski konflikti ter spori
    • komuniciranje podjetja z različnimi subkulturami
    • ključne veščine uspešnega medkulturnega komuniciranja
    • dejavniki uspešnega komuniciranja v različnih kulturnih in jezikovnih okoljih 
  6. Uspešna poslovna pogajanja
    • pogajalske strategije in kulturne razlike

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznajo in razumejo teoretične in praktične vsebine s področja modelov, strategij in orodij komuniciranja v podjetju ter usvojijo interdisciplinarno znanje ter kompetence, potrebno za razumevanje strokovnih problemov ter uspešno delovanje v okviru poslovnih kompetenc magistra mednarodnega inovativnega poslovanja;
  • razvijejo zanimanje za delo na področju komunikacijskih procesov in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
  • razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja konceptov komuniciranja v poslovno prakso;
  • znajo samostojno oblikovati in upravljati najprimernejše koncepte inovativnega internega in eksternega poslovnega komuniciranja podjetja za reševanje konkretnih poslovnih problemov v okviru mednarodnega poslovanja;
  • so usposobljeni za učinkovito rabo sodobnih IT in oblikovanje novih konceptov rabe IT pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti;
  • so sposobni upravljanja sodobnih komunikacijskih orodij z namenom inovativnega reševanja problemov na področju mednarodnega poslovanja;
  • so usposobljeni za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja podjetja;
  • so usposobljeni za komuniciranje z mednarodnim poslovnim okoljem ob upoštevanju kulturnih razlik;
  • so sposobni kritične refleksije in razvoja pogajalskih kompetenc za delovanje v mednarodnem prostoru;
  • razvijejo sposobnosti, spretnosti in veščine učinkovitega medkulturnega in subkulturnega komuniciranja.
7
Pozitivna psihologija za sodobno poslovanje

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi tisto, kar je v posamezniku pozitivnega – njegova moč in viri. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali.

Pri predmetu boste imeli priložnost spoznati trende v pozitivni psihologiji, spoznati in uporabiti čuječnost, aplicirati pozitivno psihologijo v delovno okolje, prepoznati svoje značajske moči ter preizkusiti naučeno pri timskem delu.

Vsebina

  1. Poslovna psihologija
    • osnove ekonomske psihologije
    • poslovna psihologija
    • sodobno poslovanje na temeljih pozitivne psihologije
  2. Pozitivna samopodoba
    • osebnostna rast in razvoj profesionalnih kompetenc
    • osebni menedžment in oblikovanje lastnih ciljev
    • pomen samopodobe za poslovno uspešnost
    • večanje samozavesti posameznika
    • razvijanje sposobnosti
    • razvoj interesov
    • pozitivna stališča
    • vrednote
    • nivo aspiracij in motivacija
    • višanje osebnih ciljev
    • samopodoba in življenjski stil
  3. Ustvarjalnost v poslovanju
    • vplivi na ustvarjalnost v poslovanju
  4. Kreativno mišljenje v poslovanju
    • kreativno mišljenje in reševanje poslovnih problemov
    • inventivnost in inovativnost
    • strategije kreativnega reševanja problemov
    • stališča in kreativnost
    • timsko delo in kreativnost
    • kreativno mišljenje in vodenje
  5. Učenje in spomin
    • vrste učenja
    • vseživljenjsko učenje
    • tehnike izboljšanja spominskih funkcij
  6. Emocije in poslovanje
    • vrste emocij
    • vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja
    • emocionalna stabilnost
  7. Pozitivna poslovna klima in organizacijska kultura
    • ugotavljanje dejavnikov  poslovne klime
    • vzpostavljanje pozitivne poslovne klime
    • razvojni koncepti: vprašanja vodenja, razvijanje timov
    •  
  8. Kvaliteta življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • usvojijo teoretično in praktično znanje in razvijejo kompetence s področja pozitivne psihologije za sodobno inovativno poslovanje;
  • razvijejo zanimanje za delo na področju pozitivne psihologije in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
  • razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja pozitivne psihologije za sodobno poslovanje v poslovno prakso;
  • so usposobljeni za vrednotenje in razvijanja svoje samopodobe in za večanje lastnih osebnostnih potencialov;
  • so sposobni  pozitivnega odnosa do analitičnega reševanja problemov in učinkovitega vodenja;
  • so sposobni kreativnega in inovativnega mišljenja v procesih vodenja in reševanja poslovnih problemov;
  • razvijejo afiniteto do vseživljenjskega učenja;
  • razvijejo samokontrolo čustvenega doživljanja v poslovnem svetu;
  • so usposobljeni za vrednotenje in ustvarjanje pozitivne poslovne klime;
  • si pridobivajo kompetence za vsestranski osebnostni razvoj.
7
Družbeno odgovorno podjetništvo in poslovna etika

Podjetja se danes že v precejšnji meri zavedajo pomena družbene odgovornosti in etike. Žal je v večini primerov družbena odgovornost v organizacijo uvedena kot posledica sledenja trendom, vendar brez pravega razumevanja. Zaradi pomanjkanja celovite strategije podjetje svojo družbeno odgovornosti izvaja v obliki posamičnih akcij, ki niso nujno povezane s poslanstvom podjetja. Posamične akcije se velikokrat zaustavijo pri financiranju lokalnih športnih društev ali kulturnih prireditev.

Pri predmetu boste spoznali, kaj pomeni razviti celovito strategijo družbene odgovornosti in kako je ta povezana s poslovno etiko. Naučili se boste razločevati med zakonodajo, moralo in etiko. Spoznali boste primere dobrih praks s področja družbene odgovornosti in poslovne etike doma in po svetu.

Po novem so velika podjetja z letom 2017 v EU zavezana poročati o nefinančnih vidikih poslovanja. To pomeni, da morajo ob ekonomskih vidikih poslovanja poročati še o družbenih in okoljskih vidikih. Kako to lahko počnejo, kaj vse morajo ob tem vedeti in kako DOP integrirati v vse procese, izdelke in storitve podjetja, bomo prav tako odkrivali pri predmetu.

Vsebina

1.    Pojmi družbene odgovornosti podjetništva, poslovna morala in poslovna etika

  • razmerje med poslovno moralo in poslovno etiko
  • ekonomija poslovne etike
  • poslovna etika kot kriterij uspešnosti v podjetništvu

2.    Pravo in morala ter etika 

  • razmerje med pravom in moralo
  • vloga poslovnih običajev in dobrih poslovnih običajev
  • pomen etičnih kodeksov
  • nastanek prava in nastanek moralno etičnih pravil 

3.    Dobri poslovni običaji kot standardi razumnega poslovnega poslovanja

  • dobri poslovni običaji kot standard povezovanja prava in morale v podjetništvu 
  • sankcije za kršitev dobrih poslovnih običajev
  • vloga poklicnih kodeksov in vloga častnih sodišč in drugih organov, ki spremljajo in nadzorujejo poslovanje v skladu z družbeno odgovornostjo podjetništva in poslovno etiko

4.    Posebnosti uveljavljanja načel poslovne etike in poslovne morale ter dobrih poslovnih običajev na področju varovanja konkurence, preprečevanja omejevanja konkurence in varstva potrošnikov 

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali vlogo in vsebino podjetništva v kapitalistični družbeno ekonomski ureditvi;
  • spoznali družbeno odgovornost podjetništva v neposrednem družbenem okolju;
  • znali sprejemati poslovne odločitve v luči načel poslovne etike;
  • spoznali standarde poslovne morale v praksi;
  • seznanili z delovanjem častnih sodišč in drugih organov, ki odločajo o kršitvi poslovne morale;
  • spoznali vlogo dobrih poslovnih običajev in kodeksov etičnega obnašanja v poslovanju, usposobljeni za delo etika v podjetju;
  • si razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvili pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.
7
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje

S terminologijo zastopanja interesov, lobiranja in pogajalskih tehnik se večkrat srečamo. Te izraze pogostokrat slišimo ali celo uporabljamo. Vendar ali res razumemo, kaj pomenijo? Kakšen namen ima lobiranje? Kaj je poslovno lobiranje? Kakšna je razlika med lobiranjem in komuniciranjem z vplivnimi javnostmi? Kakšen pomen imajo za organizacijo pogajanja ter kako so povezana s komuniciranjem in lobiranjem?

Pogosteje, kot se tega zavedamo, smo se v različnih okoliščinah prisiljeni angažirati v vlogi lobista oziroma pri pogajanjih zastopati svojo organizacijo. Kdor ne zna dobro komunicirati, ne bo znal poslovnim partnerjem ali organom oblasti uspešno predstaviti produktov, storitev ali projektov svoje organizacije, pridobiti kupcev ali investitorjev ter si pridobiti primernega položaja v lastnem delovnem okolju. Najmanj, kar potrebuje vsak za svojo obrambo, je poznavanje lobističnih in pogajalskih strategij in taktik, ki jih bodo pogosto drugi deležniki uporabljali v komunikaciji z vami. Pomembno je poznati tudi kriterije etičnosti in legitimnosti njihovega ravnanja, da bi se lahko dovolj hitro odločili, kako ravnati ob takih preizkušnjah.

Pri predmetu bomo namenili glavne poudarke trem vsebinam: (1) komuniciranju z vplivnimi javnostmi in mreženju, (2) zastopanju interesov in lobiranju ter (3) pogajalskim doktrinam in tehnikam.

Vsebina

  1. Opredelitev pojmov: javne/vladne zadeve, zastopanje interesov, komuniciranje z vplivnimi javnostmi, zagovorništvo, interesne in skupine pritiska, mreženje, možganski trusti in lobiranje
  2. Kategorije lobiranja po kriteriju družbene korektnosti (zakonito, legitimno, etično)
  3. Kategorije vplivnih struktur: šampioni, zavezniki, omahljivci, mehki in trdi nasprotniki
  4. Razvoj lobistične dejavnosti in specifika glede na kulturno-politični kontekst
  5. Tipologija lobiranja (domače, profesionalno, neposredno- posredno, formalno-neformalno, povratno)
  6. Dejavnosti lobistov
  7. Lobiranje in korupcija
  8. Lobiranje in mediji
  9. Zakonodaja in samoregulacija lobistične dejavnosti: smoter, problemi in učinkovitost
  10. Kvalitete in kompetence uspešnega lobista
  11. Lobistične strategije in taktike
  12. Specifika lobiranja v EU (kdo, koga, kako in zakaj lobira EU institucije)
  13. Organizacija – subjekt v evropskem komunikacijskem prostoru
  14. Orodja in metode komuniciranja z vplivnimi javnostmi
  15. Koncipiranje, sestava in sprejetje programa  komuniciranja z vplivnimi javnostmi in lobiranja (KVJL)
  16. Izvajanje KVJL programa
  17. Zastopanje interesov in lobiranje za posamezno organizacijo v Bruslju
  18. Opredelitev pogajalskega procesa
  19. Tipologija pogajanj in pogajalcev
  20. Mednarodna pogajanja in multikultura

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  1. Celovito in avtentično razumevanje vloge organizacije kot subjekta v lokalnem, državnem in mednarodnem komunikacijsko-lobističnem prostoru za različne profile strokovnjakov (managerjev, tržnikov, vodij razvojno-inovacijskih oddelkov, vodilnih v lokalnih skupnostih).
  2. Obvladovanje lobističnih orodij in instrumentov komuniciranja z vplivnimi javnostmi, zagovorništva, vključevanja v interesne in skupine pritiska ter v možganske truste.
  3. Sposobnost opredeliti ustrezno strategijo in taktike v konkretnem primeru lobiranja.
  4. Pravilno izbirati in učinkovito uporabljati lobistična orodja v različnih kontekstih.
  5. Produktivno angažiranje in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki za komuniciranje in lobiranje.
  6. Upoštevati pri svojem lobističnem delovanju kriterije zakonitega, legitimnega in etičnega lobiranja.
  7. Sposobnost opredeliti primeren in učinkovit program lobiranja za svojo organizacijo v EU kontekstu.
  8. Obvladati pogajalske veščine in tehnike kot sestavnega dela lobističnih procesov.
  9. Prepoznavanje potencialnih nasprotnikov in podpornikov pri lobističnih naporih organizacije.
  10. Sposobnost objektivne analize doseženih rezultatov in napak/pomanjkljivosti v opravljeni lobistični akciji.
7
Menedžment marketinga storitev

V sklopu predmeta bodo študenti natančneje spoznali trende v razvoju prodaje in v menedžmentu prodaje, kompetence menedžmenta prodaje, proces menedžmenta prodaje, opredelitev marketinga in menedžmenta marketinga, trende v razvoju marketinga in menedžmenta marketinga, temeljne tržne koncepte, tržno okolje, povezanost menedžmenta prodaje in menedžmenta marketinga, načrtovanje marketinga storitev, merjenje trgov in napovedovanje prodaje, proces zaposlovanja osebja v marketingu in proces analize uspešnosti marketinga.

Vsebina

  1. Razvoj in vloga marketinga/trženja: razvoj marketinga, opredelitev in vloga marketinga, temeljni marketinški koncepti, organizacija in njeno okolje
  2. Pomen storitvenih dejavnosti v sodobnem gospodarstvu
  3. Opredelitev in koncept storitev
  4. Razvrščanje in sestavine storitev
  5. Produktivnost in kakovost kot glavni izziv za storitveno podjetje
  6. Management storitev
  7. Razvijanje novih storitev, spreminjanje in opuščanje obstoječih storitev
  8. Marketinški splet za storitve
  9. Načrtovanje marketinga storitev in razvojne smeri marketinga storitev
  10. Novi trendi v trženju storitev
  11. Organiziranje in nadziranje marketinga storitev
  12. Storitve z zornega kota porabnika in nakupni proces 

Cilji in kompetence

Cilji predmeta

  • sistematično nadgraditi osnovno marketinško znanje
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenih znanj in veščin pri načrtovanju, udejanjanju in nadzoru odločitev na področju marketinga
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenih znanj in veščin za učinkovito izvajanje marketinga v storitveni organizaciji
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenega znanja v procesih sprejemanja poslovnih odločitev podjetja/organizacije

Splošne kompetence:

  • sposobnost kreativnega spopadanja z izzivi marketinga ter kreativnega razmišljanja za učinkovito reševanje poslovnih problemov podjetja/organizacije
  • sposobnost odločati o vseh pomembnih aktivnostih na ravni strateškega marketinga ter v teh okvirih usmerjati taktično-operativne marketinške aktivnosti
  • sposobnost za obvladovanje orodij za učinkovito implementacijo marketinga v proizvodno/storitveno organizacijo
  • razvoj komunikacijskih in pogajalskih sposobnosti, timsko delo in sposobnost kritične /samo/refleksije

Predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje razvoja in vloge marketinga
  • poznavanje ključnih trendov, ki so prispevali k povečanju pomena storitev v poslovanju organizacij
  • razvoj veščin za uporabo znanja s področja menedžmenta marketinga storitev
  • sposobnost samostojnega načrtovanja, vodenja in evalviranja procesov ter uporabe uspešnih orodij za učinkovito izvajanje marketinga v storitveni organizaciji glede na potrebe trga in konkurenčnih prednosti storitev
  • poznavanje najnovejših trendov v marketingu storitev
  • poznavanje sestavin razširjenega marketinškega spleta pri trženju storitev (7 P)
  • sposobnost uporabe metod in tehnik, ki omogočajo učinkovito načrtovanje in merjenje zadovoljstva porabnikov storitev
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo
Deli