Psihologija

Diferencialna psihologija je temeljna psihološka disciplina, ki temelji na preučevanju, razumevanju in pojasnjevanju medosebnih razlik na različnih področjih človekovega doživljanja in delovanja, kot so npr. kognitivne sposobnosti, inteligentnost, ustvarjalnost, spomin, osebnost, identiteta, samopodoba, vrednote, čustva, motivacija, sreča, zadovoljstvo, optimizem. Spoznanja diferencialne psihologije se smiselno uporabljajo v pedagoški psihologiji, organizacijski psihologiji, klinični psihologiji, psihologiji športa in na drugih področjih aplikativne psihologije.

Študenti boste pri predmetu: spoznali in razumeli pomen diferencialne psihologije; razvili zmožnost povezovanja spoznanj  diferencialne psihologije z drugimi znanji; se naučili uporabe teh znanj v različnih praktičnih situacijah; spoznali glavna orodja diferencialne psihologije in se naučili kritično vrednotiti vire in informacije s področja medosebnih razlik.

Vsebina

• opredelitev diferencialne psihologije kot temeljne psihološke panoge;
• pomen raziskovanja razlik med posamezniki in skupinami v psihologiji;
• medosebne razlike pri kognitivnih sposobnostih, inteligentnosti, ustvarjalnosti, spominu;
• medosebne razlike pri osebnosti, identiteti, samopodobi, vrednotah;
• medosebne razlike pri čustvih in motivaciji;
• medosebne razlike pri sreči, zadovoljstvu, optimizmu;
• medosebne razlike povezane s spolom, starostjo;
• uporaba spoznanj diferencialne psihologije v:
  • pedagoški psihologiji,
  • organizacijski psihologiji,
  • klinični psihologiji,
  • psihologiji športa,
  • na drugih področjih aplikativne psihologije;
  • raziskovalne metode v diferencialni psihologiji.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• spoznati in razumeti pomen diferencialne psihologije  za praktično delo psihologov;
• razumeti dejavnike, vzroke in posledice medosebnih razlik;
• razumevanje, kako se posamezniki med seboj razlikujejo ter spoznati dejavnike, ki na to vplivajo;
• poznavanje medosebnih razlik v psihološki znanosti in uporaba teh znanj v aplikativni psihologiji;
• avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
• poznavanje temeljnih spoznanj diferencialne psihologije;
• sinteza spoznanj diferencialne psihologije za praktično uporabo v različnih situacijah, npr. pri psihološkem svetovanju, trenerskem delu, kadrovskih postopkih ipd.; 
• poznavanje glavnih orodij diferencialne psihologije;
• kritično vrednotenje spoznanj s področja psihologije medosebnih razlik.

Kompetence za ustrezno izvajanje postopkov psihološke diagnostike in ocenjevanja so ključne za opravljanje poklica psihologa. Predmet obravnava naslednje vsebine: vlogo psihološkega pregleda v zdravstvu in na sorodnih področjih, paradigme ocenjevanja osebnosti, psihološki diagnostični intervju in eksploracijo, psihološko testiranje in klinično-psihološki pregled z aplikacijo testov kognitivnih sposobnosti in osebnosti, metode in pomen opazovanja v klinični praksi in raziskovanju, uporabo manj strukturiranih tehnik v psihološkem ocenjevanju, proces psihološkega ocenjevanja (zbiranje podatkov; procesiranje podatkov; komuniciranje podatkov in sprejemanje odločitev) ter etična načela v psihodiagnostičnem ocenjevanju.

Študenti boste pri predmetu: spoznali osnovna teoretična izhodišča psihološke diagnostike; se naučili pripraviti psihološko oceno na podlagi uporabe klinično-psihološkega intervjuja in enostavnejših psiholoških testov; razvili zmožnosti pravilne uporabe psiholoških testov za ocenjevanje kognitivnih funkcij in osebnosti ter korektne interpretacije rezultatov psihološkega testiranja.

Vsebina

• Vloga psihološkega pregleda v zdravstvu in na sorodnih področjih
• Osebnost in psihične motnje
• Paradigme ocenjevanja osebnosti
• Psihološki diagnostični intervju in eksploracija; intervju v procesu ocenjevanja in sprejemanja odločitev
• Aplikacija testov v klinični psihologiji: psihološko testiranje in kliničnopsihološki pregled z aplikacijo testov kognitivnih sposobnosti in osebnosti
• Metode opazovanja v klinični psihologiji, pomen opazovanja v klinični praksi in raziskovanju
• Uporaba manj strukturiranih tehnik v psihološkem ocenjevanju 
• Psihološko ocenjevanje kot proces: zbiranje podatkov; procesiranje podatkov; komuniciranje podatkov in sprejemanje odločitev
• Etika v psihodiagnostičnem ocenjevanju

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za izvajanje psihološke diagnostike in ocenjevanja ter za ustrezno interpretacijo rezultatov psihološkega testiranja.

Kompetence:

• obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami;
• avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
• zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
• temeljno razumevanje področja psihološkega ocenjevanja in testiranja v klinični psihologiji;
• poznavanje kompleksnosti psihodiagnostike s klinično psihološko intencijo;
• usposobljenost za psihološko formulacijo primera ter razumevanje specifičnega psihologičnega zaključevanja in komunikacije;
• razumevanje etičnih dilem, povezanih s področjem psihološke diagnostike.

Predmet obravnava temeljne vsebine o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega dobrega počutja in zdravja: vlogo delavca v delovnem procesu, temeljne kognitivne značilnosti in motivacijo delavcev in njihov vpliv na delo in učinkovitost,  vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem, doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju, stres pri delu in v vsakdanjem življenju, bolezni v delovnem okolju zaradi psihičnih obremenitev, kemijske in ne-kemijske odvisnosti in njihov vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju, ukrepe za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju, delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja itd.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje povezanosti med psihološkimi značilnostmi delavca in komponentami delovnega okolja, ki vplivajo na delovno učinkovitost; razvili zmožnost identificiranja vedenjskih vzorcev delavca in analiziranja povezanosti med razpoložljivostjo, učinkovitostjo in zdravjem; razvili zmožnost za načrtovanje in uvajanje ustreznih ukrepov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

Vsebina 

Snov psihologije dela vsebuje temeljna znanja o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega počutja in zdravja.

1. Predstavitev bistvenih elementov psihologije dela
2. Spoznavanje dela (razvoj dela in značilnosti), metode za spoznavanje dela
3. Vsebina dela in pogojev dela in vplivov na izvajalce
4. Vloga delavca v delovnem procesu
5. Temeljne kognitivne značilnosti delavcev in vpliv na delo in učinkovitost
6. Temeljne osebnostne značilnosti delavca in vpliv na delo in učinkovitost
7. Motivacija in vpliv na delovno učinkovitost
8. Vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem
9. Doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju
10. Stres pri delu in v vsakdanjem življenju
11. Pojavljanje bolezni v delovnem okolju vezanih na psihične obremenitve (psihosomatske bolezni, psihične težave)
12. Pojavljanje kemijskih in nekemijskih odvisnosti in vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju
13. Ukrepi za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju
14. Ukrepi za zagotavljanje ustreznega vedenja v delovnem okolju
15. Varnost, zdravje in učinkovitost v delovnem okolju
16. Delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili in nadgradili znanja s področja psihologije dela in menedžmenta zdravja ter razvili veščine za sooblikovanje ustvarjalnega in zdravega delovnega okolja.

Kompetence:

• sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
• sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine;
• sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• razumevanje osebnostnih, kognitivnih in motivacijskih značilnosti delavca, pomembnih za delovni proces in učinkovito vedenje;
• sposobnost identifikacije psihosocialnih tveganj v realnem delovnem okolju;
• sposobnost prepoznavanja in analize vplivov delovnega okolja na delavca in načinov obvladovanja doživetih obremenitev;
• usposobljenost za oblikovanje učinkovitih ukrepov ohranjanja delovne učinkovitosti glede na identificirane obremenitve;
• oblikovanje in vrednotenje rešitev ter humanizacijskih ukrepov glede na predvidene stroške in ocene vplivov na ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Učinkovito upravljanje konfliktov je v sodobni družbi pomembna veščina sobivanja in sodelovanja. Predmet obravnava opredelitve in dejavnike konfliktov, modele, strategije in metode/tehnike reševanja in upravljanja konfliktov, vlogo, načela in proces mediacije v različnih vrstah sporov in konfliktov ter vrste, načela, modele in proces izvajanja coachinga. Coaching je treba razumeti širše od pristopa reševanja in upravljanja konfliktov. Gre za sistematičen pristop, usmerjen k doseganju želenih sprememb vedenja, osebnostnih sprememb in osebnostne rasti.

Študenti boste pri predmetu: spoznali vrste, vzroke in nivoje konfliktov ter usvojili razumevanje pomena emocij, samoregulacije in osebnosti pri uspešnem upravljanju konfliktov, mediaciji in coachingu; usvojili razumevanje procesa upravljanja konfliktov in se naučili uporabljati tehnike reševanja konfliktov; spoznali načela, značilnosti in proces mediacije in coachinga ter se naučili uporabljati veščine komuniciranja za uspešno izvajanje procesa mediacije in coachinga.  

Vsebina

Razumevanje upravljanja konfliktov, mediacije in coachinga:

1. Pomen upravljanja konfliktov v sodobni družbi

• Izzivi in spremembe v družbi
• Medosebni odnosi
• Od problemov do konfliktov

2. Opredelitev konfliktov

• Nastanek konfliktov
• Vrste konfliktov
• Nivoji konfliktov 
• Vzroki in posledice konfliktov
• Faze razvoja konfliktov

3. Dejavniki konfliktov

• Emocije in konflikt
• Samoregulacija
• Osebnostne razlike in konflikt
• Razumevanje lastne vloge v konfliktih

4. Upravljanje s konflikti

• Osnovni modeli upravljanja s konflikti
• Strategije obvladovanja konfliktov
• Metode in koraki reševanja konfliktov
• Značilnosti komunikacije kot orodja za obvladovanje konfliktov
• Težavni konflikti in možni načini njihovega reševanja

5. Mediacija

• Vloga in pomen mediacije
• Načela mediacije
• Vloga mediatorja
• Mediacija v različnih okoljih
• Proces in koraki postopka mediacije
• Posebnosti mediacije v različnih vrstah sporov in konfliktov

6. Coaching

• Vloga in pomen coachinga
• Vrste coachinga
• Značilnosti in načela coachinga
• Prednosti in koristi ter problemi in pasti coachinga
• Ključne kompetence in odgovornosti coacha
• Modeli coachinga
• Proces coachinga
• Vzpostavljanje coaching dogovora

Cilji in kompetence

Temeljna cilja predmeta sta, da študenti:

• spoznajo in razumejo pomen ter vlogo upravljanja konfliktov, mediacije in coachinga za uspešno delo s posamezniki in skupinami;
• so sposobni kritično presojati pridobljene teoretske koncepte in uporabiti pridobljeno znanje v praksi.

Študenti pri predmetu pridobijo naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• razvoj kritičnega razmišljanja za spodbujanje kreiranja inovativnih rešitev v poslovnih okoljih;
• razumevanje in uporaba znanj s področja psihologije in drugih sorodnih ved ter njihovo interdisciplinarno povezovanje;
• avtonomnost, prizadevanje za kakovost s prevzemanjem odgovornosti za lastno delo;
• zmožnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi;
• kritično presojanje teoretskih pristopov s poudarkom na uporabni vrednosti. 
• poznavanje in razumevanje izzivov in sprememb v družbi, medosebnih odnosov ter razlikovanje med problemi in konflikti:
• sposobnost diferenciacije med upravljanjem konfliktov, mediacijo in coachingom;
• sposobnost razumevanja pomena upravljanja s konflikti ter vrst, vzrokov in nivojev konfliktov ter vloge posameznika;
• razumevanje pomena emocij, samoregulacije in osebnosti pri uspešnem reševanju konfliktov;
• poznavanje in razumevanje sistema reševanja konfliktov in sposobnost diagnosticiranja procesov, stanj in ukrepov na področju reševanja konfliktov ter implementacija v prakso dela z ljudmi;
• razumevanje in sposobnost uporabe tehnik in intervencij mediacije v različnih kontekstih;
• razumevanje pomena in vloge coachinga ter sposobnost načrtovanja aktivnosti ter uporabe veščin in tehnik komuniciranja za uspešno izvajanje coachinga v poslovni praksi.

Predmet temelji na obravnavi kognicije, kognitivni procesov in kognitivnih shem, ki so podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov. Vsebine predmeta se navezujejo na mentalno osredotočenost pri presojanju, na racionalne in organske pristope k odločanju, na temelje koncepte ravnanja s problemi ter na proces (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje) in tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ itd.).

Študentje boste pri predmetu: spoznali in razumeli kognitivno ozadje presojanja, odločanja in reševanja problemov; analizirali in ovrednotili različne pristope k odločanju; kategorizirali proces odločanja in kritično analizirali vlogo čustev in vrednot pri odločanju; definirali in interpretirali problemsko situacijo; oblikovali in razvili učinkovite strategije za reševanje problemov; ovrednotili učinkovitost različnih tehnik reševanja problemov in utemeljili njihovo uporabo v izbranih situacijah.

Vsebina

• Kognicija, kognitivni procesi, kognitivne sheme kot podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov
• Mentalna osredotočenost pri presojanju in past kognitivne preobremenitve
• Racionalni vs. organski pristop k odločanju
• Odločanje v organizacijskem kontekstu, individualno in timsko odločanje
• Koncept za hitro odločanje “OODA - Loop”
• Temeljni koncepti ravnanja s problemi
• Mentalno vs. čustveno “računovodstvo” pri odločanju
• Potek/proces reševanja problemov (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje)
• Tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• uporaba spoznanj na področju delovanja kognitivnih in emocionalnih procesov ter njihove medsebojne prepletenosti za učinkovito presojanje, odločanje in reševanje problemov;
• uporaba sistemskega ter interdisciplinarnega pristopa pri razmišljanju in delovanju ter povezovanje procesov in konceptov uporabne psihologije in drugih sorodnih ved, ob upoštevanju širšega družbenega konteksta;
• sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• poglobljeno razumevanje kognicije, kognitivnih shem in kognitivnih procesov kot ozadja vseh človekovih akcij
• zmožnost doseganja optimalne mentalne osredotočenosti;
• sposobnost uporabe logičnega razmišljanja, vključno s sistematičnim in matematično-orientiranim mišljenjem;
• fleksibilna uporaba osnovnih principov odločanja v organizacijskem kontektstu, individualno ali v timu;
• usposobljenost za uporabo strukturiranih konceptov odločanja;
• usposobljenost za prepoznavanje vpliva čustev in vrednot na odločanje;
• sposobnost razlikovati med odločanjem in reševanjem problemov;
• sposobnost uporabe lateralnega mišljenja v različnih situacijah pri reševanju problemov;
• sposobnost poglobljene analize in interpretacije problemske situacije;
• usposobljenost za uporabo različnih tehnik reševanja problemov.

Psihometrija se nanaša na ocenjevanje in merjenje psihičnih pojavov in konstruktov z zanesljivimi in veljavnimi psihometričnimi orodji (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelji, vedenjskimi nalogami itd.). Uporablja se v izobraževanju, svetovanju, klinični praksi, v organizacijah itd. Pri predmetu bodo obravnavane vsebine v povezavi s konstrukcijo psihometričnih orodij, ocenjevanjem psihometričnih orodij, standardi in zakonitostmi psihološkega testiranja ter etičnimi vidiki uporabe psihometričnih orodij (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev).

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje teoretičnih, etičnih in strokovnih vidikov, povezanih s psihološkim testiranjem; razvili zmožnost ocenjevanja psihometrične kakovosti (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost) psiholoških instrumentov; razvili zmožnost načrtovanja in izvajanja znanstvenih raziskav za potrebe ocenjevanja psihometričnih značilnosti izbranih testov/instrumentov.

Vsebina

• Uvod v psihološko ocenjevanje in psihometrijo
• Psihometrična orodja (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelj, vedenjske naloge, podatki zgodovine primera)
• Uporaba psihometrije (izobraževanje, svetovanje, klinična uporaba, organizacije ...)
• Predvidevanja v psihometriji
• Ocenjevanje kakovosti testov (npr. veljavnost, zanesljivost)
• Kultura in psihološko testiranje (jezik, kulturna asimilacija, neverbalna komunikacija in vedenje, standardi ocenjevanja)
• Etični vidiki (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev)
• Praktično ocenjevanje izbranega merilnega instrumenta (konceptualizacija raziskovalnega problema, pregled literature, ocena zasnove raziskave, vzorčenje, izbira merilnih orodij, zbiranje podatkov, interpretacija analiz podatkov in etični vidiki izvajanja raziskav, v katerih sodelujejo ljudje)

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za konstrukcijo psihometrično ustreznih instrumentov, za presojo in izbiro ustreznih diagnostičnih instrumentov ter za korektno interpretacijo rezultatov psihometričnih testov.

Splošne kompetence:

• sposobnost uporabe teoretičnih predpostavk, metodoloških domnev in socialnega konteksta pri raziskovanju psiholoških fenomenov na podlagi sodobne IKT;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
• razumevanje in učinkovita raba podatkov;
• sposobnost kritičnega presojanja in ocenjevanja.

Predmetno-specifične kompetence:

• razumevanje teoretičnih principov merjenja v psihologiji in postopkov konstrukcije psihodiagnostičnih instrumentov; 
• razlikovanje različnih psihometričnih testov in sposobnost izbire ustreznih psihometričnih testov na podlagi kritične presoje njihovih psihometričnih karakteristik in ocene primernosti testov;
• uporaba psihometričnih testov v skladu s smernicami nacionalnega psihološkega združenja;  
• sposobnost ustrezne interpretacije rezultatov psihometričnega testiranja;
• sposobnost izračunati uporabnost testov;
• sposobnost kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij ter samostojna uporaba naprednejših raziskovalnih metod in tehnik statistične obdelave podatkov pri reševanju problemov/izzivov v različnih družbenih kontekstih.

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi na tistem, kar je v posamezniku pozitivnega, na njegovih virih, močeh in odlikah. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali, se razvijali in rasli.

Študenti boste pri predmetu: spoznali lastno raven blagostanja in psihološkega kapitala in se naučili načrtovati primerne ukrepe za krepitev blagostanja in psihološkega kapitala pri sebi in pri zaposlenih v organizaciji; pripravili načrt uvajanja pozitivno-psiholoških ukrepov v organizacije s ciljem doseganja pozitivnih organizacijskih izidov; spoznali svoje značilne značajske moči (odlike) in opredelili priložnosti za pogostejšo uporabo značilnih značajskih moči tako na osebnem kot poklicnem področju; razvili zmožnost načrtovanja in uvajanja »vodenja na podlagi odlik« v podjetja in organizacije; se naučili izvajati eno izmed tehnik čuječnosti in kritično ovrednotiti njeno učinkovitost pri soočanju s stresom; razvili zmožnost prenosa ključnih spoznanj in ugotovitev pozitivne psihologije na področje timskega dela.

Vsebina

• Izhodišča in temeljni postulati pozitivne psihologije
• Razvoj in razlogi za nastanek pozitivne psihologije kot znanstvene discipline
• Osnovni koncepti pozitivne psihologije (npr. pozitivna čustva, sreča, zanos, optimizem, značajske moči, smisel)
• Blagostanje in različni modeli blagostanja (subjektivno in psihološko blagostanje, PERMA model blagostanja)
• Aplikativni vidiki in možnosti uporabe pozitivnopsiholoških ukrepov v kontekstu podjetja/organizacije (pozitivno organizacijsko vedenje, psihološki kapital, delovna sreča itd.)
• VIA klasifikacija značajskih vrlin in moči ter drugi preizkusi ugotavljanja in merjenja odlik
• Vodenje na podlagi odlik
• Čuječnost (angl. mindfulness) in uporaba čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu,
• Pozitivno timsko delo

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• poglabljanje in razširjanje temeljnih in uporabnih psiholoških znanj ter povezovanje z interdisciplinarnimi znanji drugih sorodnih ved;
• sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• poznavanje in razumevanje osnov in temeljnih konceptov pozitivne psihologije ter možnosti njene uporabe v sodobnem poslovanju, kot tudi na področju osebnega razvoja;
• usposobljenost za načrtovanje uporabe konceptov pozitivne psihologije v organizacijah s ciljem krepitve blagostanja, delovne sreče ali doseganja drugih pozitivnih poslovnih ter organizacijskih izidov, vključno s kritično refleksijo pozitivnopsiholoških ukrepov in pričakovanih učinkov;
• poznavanje modelov in klasifikacij značajskih moči, vrlin oz. odlik ter prepoznavanje priložnosti za nadaljnji razvoj in krepitev uporabe značilnih značajskih moči (odlik) tako na osebnem kot na poklicnem področju;
• razumevanje in uporaba koncepta »vodenja na podlagi odlik« pri načrtovanju in organiziranju delovnih procesov v izbrani organizaciji;
• poznavanje osnov čuječnosti in zmožnost uporabe tehnik čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu;
• razumevanje in praktična uporaba znanja s področja pozitivnega timskega dela;
• usposobljenost za vrednotenje in večanje lastnih osebnostnih potencialov in motiviranost za vsestranski osebnostni razvoj.