Menedžment pametnih mest - do vključno 2021/2022

Menedžment pametnih mest - do vključno 2021/2022
  • Domov
  • Menedžment pametnih mest - do vključno 2021/2022

Predmetnik programa

1. letnik
2. letnik
Obvezni predmeti
7
Razumevanje in upravljanje pametnih mest

Le kaj se skriva za izrazom pametna mesta? Predmet Razumevanje in upravljanje pametnih mest je eden temeljnih predmetov, pri katerem študenti spoznate koncept pametnih mest in aktualne izzive, s katerimi se spoprijemajo mesta (od infrastrukture, financ, energetskih virov do okoljskih vprašanj). Pri tem obravnavate značilnosti obstoječih/tradicionalnih in novih/nastajajočih mest, mest v razvitem delu sveta in mest v nastajajočih gospodarstvih. Ob tem pa udeleženci prepoznate pomen celovitega pristopa k reševanju problemov v mestih in proučujete primere implementacije pametnih mest.

Vsebina

  • Pomen in funkcija mest
  • Demografija in migracije
  • Značilnosti obstoječih/tradicionalnih in novih/nastajajočih mest, mesta v razvitem delu sveta in mesta v nastajajočih gospodarstvih
  • Mestne storitve
  • Opredelitev pojma 'pametno mesto' in načela pametnega mesta
  • Problemi in izzivi v mestu (infrastruktura, finance, okoljska vprašanja), ki jih rešuje koncept pametnega mesta
  • Pomen celovitega pristopa pri reševanju problemov v mestih
  • Primeri implementacije pametnih mest (Smart City Graz, New Sangdo Seul, Stockholm …)
  • Vrste tehnologije v mestih in vsebinska povezava s pametnimi mesti (Big data, Open data, senzorika v mestih, platforme in aplikacije za podporo participaciji deležnikov)
  • Razvoj in raziskave na področju pametnih mest
  • Komercializacija pametnih mest
  • Regulatorna in zakonodajna podpora pametnim mestom
  • Prihodnost pametnih mest
  • Strateško upravljanje mest
  • Kazalniki za merjenje konkurenčnosti mesta
  • Lokalne in regionalne razvojne strategije
  • Mreže in partnerstva
  • Konflikti med javnimi in zasebnimi interesi
  • Odnos država – mesto
  • Mesta v mednarodnem kontekstu

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  •  pridobili teoretično znanje o pametnih mestih;
  •  pridobili sposobnost razumevanja pomena, funkcij in storitev v mestu;
  •  pridobili znanje o pomenu tehnologij v mestih;
  •  pridobili znanje o pomenu raziskav in razvoja v pametnih mestih;
  •  razvili kompetence za identificiranje problemov, s katerimi se soočajo pametna mesta;
  •  razvili kompetence za odziv na izzive na področju vodenja pametnih mest;
  •  razumeli teoretične podlage za merjenje konkurenčnosti mesta;
  •  razumeli koncept strateškega upravljanja mest;
  •  sposobni kritične refleksije in odgovornosti za sprejemanje svojih odločitev;
  •  sposobni delovanja v timu;
  •  sposobni za razvoj socialnih in komunikacijskih kompetenc za delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju.
7
Ekonomija mesta prihodnosti

Kako lahko omogočimo mestom gospodarsko rast in bolj trajnostni razvoj? Takih in podobnih vprašanj si v preteklosti še nismo postavljali. V sedanjem času pa postajajo vedno bolj aktualna in smiselna. Tudi mesta namreč morajo znati ekonomično gospodariti, poznati kazalnike za merjenje pametne ekonomije, ustvariti konkurenčnost mesta in ne nazadnje oblikovati blagovno znamko mesta. Pri predmetu Ekonomija mesta prihodnosti boste izvedeli tudi, kako financirati razvoj mesta iz proračunskih in neproračunskih virov financiranja. Ekonomski vidik razvoja mesta vključuje tudi prepoznavanje priložnosti pametnih mest in kako jih razviti v poslovno idejo. Skratka, kako z omejenimi viri v mestu ustvariti najboljše razmere za življenje zdaj in v prihodnosti.

Vsebina

  • Gospodarska rast in gospodarski razvoj mesta
  • Fleksibilnost trga dela v mestu
  • Eko-ekonomija
  • Krožno gospodarstvo
  • Kazalniki za merjenje pametne ekonomije (inovativnost, podjetništvo, produktivnost, sposobnost prilagajanja spremembam, mednarodna umeščenost, fleksibilnost trga dela, blagovna znamka) 
  • Ekonomika javnega sektorja
  • Mesta v globalnem okolju in njihova vloga v procesih mednarodnih tokov kapitala
  • Blagovna znamka mesta
  • Konkurenčnost mesta
  • Storitve javnega sektorja
  • Proračunski viri financiranja
  • Neproračunski viri financiranja
  • Učinkovito upravljanje javnih virov
  • Poslovne ideje in priložnosti pametnih rešitev v mestih (prepoznavanje, opredelitev, ocenjevanje, stroški)
  • Financiranje pametnih rešitev v mestih

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • pridobili sposobnost, da bodo z uporabo teoretičnega znanja in ustreznih analitičnih pristopov samostojno analizirali obstoječe prakse in celostno pristopili k reševanju problemov za trajnostni razvoj in višanje kakovosti življenja v mestih;
  • razumeli silnice, ki vplivajo na gospodarstvo in različno konkurenčnost mest;
  • pridobili sposobnost razumevanja in analize kazalnikov pametne ekonomije (inovativnost, podjetništvo, produktivnost, sposobnost prilagajanja spremembam, mednarodna umeščenost, fleksibilnost trga dela, blagovna znamka);
  • razvili strokovne kompetence za reševanje ekonomskih problemov na ravni mesta;
  • razumeli pomen in gradnike eko-ekonomije;
  • pridobili znanje o pomenu in temeljnih elementih krožnega gospodarstva;
  • sposobni analizirati kazalnike za merjenje pametne ekonomije;
  • obvladali splošno znanje o ekonomiki javnega sektorja;
  • razvili sposobnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov;
  • razvili prilagodljivost, iniciativnost in odgovornost ter pozitiven odnos do dela.
7
Ekonomski, okoljski in družbeni trajnostni razvoj in glokalizacija

Kakšno vlogo imajo pametna mesta v kontekstu trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in glokalizacije? Odgovore na to vprašanje boste odkrivali v enem od temeljnih predmetov prvega letnika. Ugotovili boste, da so lahko pametna mesta presečišče ekonomskega, okoljskega in družbenega trajnostnega razvoja. Kritično boste razmišljali, kako sploh opredeljujemo trajnostni razvoj ter kakšno vlogo imajo podjetja, nevladne organizacije in drugi deležniki pri trajnostnem razvoju. Spoznali boste tehnologije in primere matematičnih modelov, ki prispevajo k vzpostavitvi glokalnega ravnovesja.

Vsebina

  • Okoljska ekonomika in politika
  • Opredelitev trajnostnega razvoja
  • Zelena ekonomija
  • Ekonomski instrumenti za spodbujanje varovanja naravnega okolja
  • Pomembnost fizike v luči merjenja in razumevanja okoljskih problemov ter razvoja trajnostnih tehnologij
  • Evolucijska teorija iger kot orodje za preučevanje izzivov na področju podnebnih sprememb
  • Vpliv opravljanja dejavnosti na zdravje ljudi in naravno okolje
  • Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
  • Politični in gospodarski okviri trajnostnega razvoja danes in v prihodnosti
  • Globalno in lokalno ravnovesje na mikro in makro nivoju (rast vs pravičnost, razpršenost vs koncentracija)
  • Lokalni in globalni vidik urbanega razvoja
  • Pametna mesta kot presečišče ekonomskega, okoljskega in družbenega trajnostnega razvoja
  • Pojem glokalizacije (razvoj in prikaz na regularnih ter kompleksnih mrežah)
  • Lokalizacija tehnologij in dobrih praks (trgovanje z emisijskimi kuponi)
  • Vloga podjetij in drugih deležnikov pri trajnostnem razvoju (prenos znanja in najboljših razpoložljivih tehnik)
  • Krožno gospodarstvo
  • Vloga nevladnih organizacij
  • Strategije igralcev s primeri matematičnih modelov za vzpostavitev glokalnega ravnovesja ter izzivi za prihodnost

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • razumeli osnove koncepta okoljske ekonomike in trajnostnega razvoja;
  • razumeli različne oblikovalce okoljske politike v sklopu uporabe ekonomskih instrumentov za spodbujanje trajnostnega razvoja;
  • razumeli pomembnosti procesa glokalizacije med različnimi deležniki;
  • sposobni vključevanja v lokalne, mednarodne in globalne okoljske in ekonomske raziskave;
  • sposobni odločanja z upoštevanjem poznavanja pomembnosti interdisciplinarnega pogleda na reševanje gospodarskih in okoljskih problemov;
  • pridobili osnovno znanje o podnebni dilemi in evolucijski teoriji iger;
  • pridobili sposobnost uporabe raziskovalnih metod in postopkov ter različnih analitičnih in prognostičnih orodij v funkciji oblikovanja strategije ekonomskega, družbenega in ekološkega trajnostnega razvoja mest;
  • razumeli globalna gibanja in upoštevali pomen glokalizacije pri razvoju in uvajanju pametnih tehnologij, produktov in rešitev;
  • pridobili znanje o pomenu in temeljnih elementih krožnega in zelenega gospodarstva;
  • razumeli pomen in aktivnosti nevladnih organizacij na področju trajnostnega razvoja;
  • pridobili sposobnost razumevanja in analize kazalnikov trajnostnega razvoja na mikro (lokalni) in makro (globalni) ravni;
  • spoznali osnove delovanja pametnih mest;
  • sposobni kritične refleksije;
  • sposobni sprejemanja odgovornosti za svoje delo in odločitve.
7
Aplikativna urbana sociologija

Temeljni pojmi in koncepti, ki so povezani s področjem urbane sociologije, so družba vs. skupnost, urbano vs. ruralno, globalno vs. lokalno. Predmet raziskuje mesto kot socialni, politični, ekonomski in kulturni fenomen. Ob tem izzove k razmišljanju o vlogi mest v zgodovini, socialni dinamiki urbanih okolij, družbenem pomenu urbanizma in arhitekture. Sodelujočim daje predmet možnost obravnave aktualnih urbanih izzivov in spodbuja k razvoju rešitev zanje.

Vsebina

  • Temeljni pojmi in koncepti, povezani s področjem urbane sociologije (družba vs. skupnost, urbano vs. ruralno, globalno vs. Lokalno itd.)
  • Mesto kot socialni, politični, ekonomski in kulturni fenomen
  • Vloga mest skozi zgodovino, urbanizacija kot sestavni del procesa družbene modernizacije
  • Socialna dinamika urbanih okolij (socialna stratifikacija, urbana socialna omrežja, migracije itd.)
  • Družbeni pomen urbanizma in arhitekture
  • Značilnosti urbane kulture (elitna, množična, alternativna kultura; urbane subkulture)
  • Razvoj mest v luči procesov glokalizacije: obravnava aktualnih urbanih izzivov, problemov in rešitev zanje

Cilji in kompetence

Študenti pridobijo:

  • sposobnost kritičnega refleksije in odnosa do ključnih vprašanj urbanega razvoja;
  • poznavanje in razumevanje temeljnih pojmov in konceptov s področja urbane sociologije;
  • poznavanje zgodovinske vloge mest v kontekstu procesov modernizacije;
  • razumevanje družbene dinamike sodobnih urbanih okolij;
  • sposobnost analiziranja globalnih in lokalnih družbenih trendov;
  • obvladovanje izzivov in dilem pri razvoju sodobnih mest;
  • sposobnost analize, sinteze ter učinkovitega pristopa k reševanju družbenih problemov sodobnih urbanih okolij;
  • sposobnost kreativnega razmišljanja in delovanja;
  • sposobnost dela v timu.
7
Javne politike in vodenje projektov v javnem sektorju

Pri predmetu se boste natančneje seznanili z javnimi politikami in nadalje raziskovali, kako se javne politike odražajo pri spodbudi trajnostnega razvoja v pametnih mestih. Izvedeli boste, kako pridobiti sredstva za projekte razvoja pametnih mest, kako voditi projekte v javnem sektorju in kako upravljati tveganja. Pregledali boste tudi, kateri so obstoječi finančni viri EU za pametna mesta. Ob tem pa boste ob študijah primerov in simulacijah pridobivali izkušnje s tega področja.

Vsebina

  • Javne politike – definicija in razločevanje
  • Akterji v javnih politikah
  • Javno politični proces
  • Trenutni izzivi javnih politik
  • Interakcija javnih institucij, družbe in trgov pri oblikovanju javnih politik in storitev
  • Urbana in regionalna politika na nacionalnem, regijskem, evropskem in globalnem nivoju
  • Javne politike za podporo trajnostnemu razvoju
  • Projekt, procesi projekta, razvrstitev projektov
  • Projekti v javnem sektorju
  • Management in projektni management v javnem sektorju (opredelitev javnega sektorja, management v javni upravi, projektni management v javni upravi)
  • Regionalni, državni, evropski in drugi programi ter skladov za razvojno-raziskovalne projekte
  • Pridobitev projekta, terminski načrt, finančni načrt, nadzor
  • Projektna komunikacija in marketing projekta
  • Vrednotenje projektov v javnem sektorju
  • IT podpora pri načrtovanju in vodenju projekta
  • Spretnosti in tehnike za vodenje projektov v javnem sektorju
  • Vodenje projektov in načela trajnosti
  • Finančni viri EU za pametna mesta
  • Upravljanje s tveganji
  • Vloga projektnih vodij
  • Študije primerov in simulacije

Cilji in kompetence

Študent bo:

  • razumel teoretično ozadje javnih politik in javno političnega delovanja;
  • sposoben opredeliti ključne elemente in akterje v javno političnem procesu;
  • sposoben razumevanja in vrednotenja javnih politik ter njihove medsebojne prepletenosti;
  • sposoben znanstvenega in metodičnega analiziranja javnih politik;
  • sposoben uporabljati teoretično znanje projektnega managementa na konkretnih primerih projektov;
  • razumel vlogo projektov v javnem sektorju;
  • sposoben strateškega in celovitega pristopa, učinkovitega vodenja ter timskega dela;
  • sposoben identificirati možnosti financiranja projektov iz EU-sredstev;
  • razvil socialne in komunikacijske kompetence za delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju.
9
Inovativni poslovni procesi, odnosi in modeli

Predmet se osredinja na razvoj in upravljanje inovacij s celostnega vidika. Inovacije so kompleksen pojem, ki združuje številne pomembne vidike poslovanja, in tako linearno mišljenje in individualni pristop nista dovolj. Potrebna sta sodelovanje in sistematičen pristop. Predmet temelji na prvem pogoju, da so inovacije in inovativnost glavni dejavniki konkurenčnosti. Začne se z makroekonomskim pogledom na inovacije doma in na globalnem trgu s prepoznavanjem indeksov in kazalnikov ter raziskovanjem podpornih okolij za inovacije, z oddelki za raziskave in razvoj ter drugimi.

Predmet zajema študij tehnoloških in storitvenih inovacij ter se nadaljuje z organizacijskim pogledom na inovacije, učenjem o tehnikah in metodah upravljanja inovacij. Predmet/modul se zaključi z globljim proučevanjem in razumevanjem trženja potencialne inovacije (raziskava trga, tržna strategija, segmentacija trga, potencial trga, vrednost za kupca ...). V času trajanja predmeta se študenti spodbujajo, da svoje novo znanje uporabijo pri študijah primerov in razvijejo skupinski projekt, ki bo predstavljal potencialno inovacijo.

Vsebina

  1. Teoretične opredelitve inovacijskih procesov v družbi, ki temelji na znanju (opredelitve osnovnih pojmov, definicij, pristopov, produktne in procesne inovacije, RR, inovacije v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, vzorci širjenja inovacij glede na različne poslovne modele, državne in podjetniške inovacijske politike, študije primerov na ravni sektorjev in podjetij).
  2. Tehnike in metode inovacijskega managementa (tehnike managementa znanja, »inteligence« tržne tehnike, metode povezovanja in mreženja, management na področju človeških virov, tehnike za razvoj kreativnosti, tehnike za izboljšanje poslovnih procesov, inovacijski projektni management, tehnike na področju konstruiranja in oblikovanja novih proizvodov in storitev, metode za ustanavljanje novih podjetij in poslovnih modelov); študije primerov iz prakse.
  3. Paradigme podjetniških inovacijskih sistemov (zaprti in odprti podjetniški inovacijski sistemi, snovanje inovacijskih podjetniških  strategij; prehodi iz stare v novo razvojno paradigmo; svetovni inovacijski trendi).
  4. Inovacijska strategija podjetja: pomen inovativnosti za poslovanje podjetja, analiziranje obstoječega globalnega tržnega in inovacijskega okolja (megatrendi, katera podjetja največ vlagajo v R&R, katera so najbolj inovativna svetovna podjetja), analiziranje (razumevanje) ključnih globalnih družbenih, ekonomskih, tehnoloških, okoljskih, demografskih in političnih izzivov ter njihov vpliv na prihodnost, povezava strateškega managementa in inovacijske strategije podjetja, opis inovacijske in R&R strategije podjetja, storitve in inovativnost, inovativnost srednjih in malih podjetij v primerjavi z velikimi podjetji, podjetja osnovana na novih tehnologijah (samorogi, fintech …), pravice industrijske lastnine, SWOT analiza.
  5. Razumevanje tržnega potenciala: vsebinska področja strategije trženja; pristopi k ocenjevanju tržnega potenciala za inovativne  proizvode/storitve; uporaba orodja CANVAS.
  6. Orodja za management znanja in inovativnosti.
  7. Povezava novih poslovnih modelov s pravicami industrijske oziroma intelektualne lastnine.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja in analiziranja globalnega tržnega, inovacijskega in raziskovalno-razvojnega okolja; 
  • razumevanje pomena inovativnosti za razvoj podjetja, gospodarstva in celotne družbe;
  • obvladovanje in uporaba metod in tehnik inovacijskega managementa;
  • razumevanje inovacijskih procesov v različnih gospodarskih družbah, panogah  in mrežnih povezavah (velika podjetja, mala in srednje velika podjetja);
  • sposobnost praktičnega reševanja razvojnih in trženjskih  podjetniških problemov;
  • sposobnost vrednotenja inovacij na področju znanosti, tehnologije in podjetniškega managementa;
  • celovito generiranje in vrednotenje novih poslovnih modelov, inovacijskih in tržnih strategij.
9
Metode raziskovanja

Ta predmet izzove predsodke, da je raziskovanje dolgočasno in zahtevno. Odkriva nove vidike in možnosti raziskovanja, ki vodijo k pomembnim poslovnim dejavnikom pri uspešnem sprejemanju odločitev. Študenti poročajo, da so zaradi tega predmeta postali samozavestnejši med sestanki ali pri predstavljanju izboljšav upravi. Predmet o metodah raziskovanja je pomemben gradnik študijskega programa, saj študentom omogoči celoten vpogled v raziskovanje in jim pomaga razumeti raziskovalne zahteve za namene študija in za njihovo magistrsko nalogo.

Cilj tega predmeta je predstaviti glavne filozofije in pristope k raziskovanju ter uporabiti glavne kvantitativne/kvalitativne metode in tehnike ter s tem postaviti jasne raziskovalne kazalnike in standarde. Študenti imajo priložnost pripraviti predlog skupinskega raziskovalnega projekta in se tako naučiti, kako pripraviti podobne predloge raziskave, ovrednotiti raziskovalne članke in preiskati baze podatkov v svetu, da bi našli ustrezne znanstvene in strokovne članke, ki jih potrebujejo za študij. Predmet mejo obzorja premika v svet raziskovanja in proučevanja.

Vsebina

  1. Osnove poslovnega raziskovanja (temeljni metodološki pristop k študiju učnih gradiv in njegove variacije, miselni vzorci, tehnike pomnjenja, pomen študija, dinamika skupine, skupinsko delo, vodenje skupine)
  2. Kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja
  3. Strokovna in znanstvena dela (praktičen pristop k individualnemu delu, izbira teme in iskanje gradiva, oblike strokovnega in znanstvenega dela, timsko delo)
  4. Metodologija raziskovalnega dela (načrt raziskave, oblikovanje instrumentov za zbiranje podatkov, izbira vzorca, predlog raziskave, zbiranje podatkov, pregled metod za obdelavo podatkov, interpretacija rezultatov)
  5. Vrste in obseg strokovnih in znanstvenih del (seminarska naloga, diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska naloga, projektno reševanje problemov)
  6. Postopki pri nastajanju strokovnega ali znanstvenega dela (kako izberemo temo, raziskovanje gradiv, delovni načrt in katalogizacija, pisanje, končno urejanje)
  7. Uporaba rezultatov raziskovanja v poslovnem odločanju

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje postopkov in metodologij iz področja za proučevanje pojavov na področju družboslovja;
  • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev z uporabo metodologije pri proučevanju pojavov na področju poslovanja;
  • obvladovanje razvojnih raziskovalnih metod s poznavanjem temeljnih izhodišč in vidikov raziskovanja;
  • avtonomnost pri znanstveno raziskovalnem delu ter pri sprejemanju poslovnih odločitev s sposobnostjo jasnega in logičnega izražanja;
  • razumevanje in uporaba kritične analize in razvoja ter praktične uporabe teorij pri reševanju konkretnih strokovnih problemov;
  • sposobnost argumentiranja lastnih stališč in upoštevanja stališč drugih;
  • komunikacijske spretnosti in sposobnost skupinskega dela;
  • sposobnost poglabljanja in uporabo interdisciplinarnih, teoretičnih in praktičnih znanj pri spodbujanju inovativnosti in razvoj kreativnih potencialov posameznika;
  • sposobnost iskanja informacij v strokovnih in znanstvenih virih.
Izbirni predmeti (študent izbere en predmet)
7
Kreativno upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti

Inovacije v storitveni dejavnosti so prav tako pomembne kot tehnološke, saj vse tehnološke inovacije vsebujejo tudi storitve (npr. raziskave, trženje, vzdrževanje …) in z razvojem tudi njihove izboljšave. Tehnološke in storitvene inovacije se torej prepletajo. Pri tem predmetu pa iščemo odgovore zlasti na vprašanja, kako potekajo inovacije v najbolj reprezentativnih storitvenih panogah, npr. trgovina, turizem, komunala, IT-programiranje, telekomunikacije, izobraževanje itd. Opazujemo razlike med panogami in med državami. Zanima nas, kakšni so trendi, kako ustvarjajo novosti, kako v teh panogah poteka invencijsko-inovacijski proces, kako v takih panogah vodijo/upravljajo inovacije, kje so ozka grla in z njimi možnosti za izboljšave. Študenti imate priložnost ob spoznavanju teorije in dobrih praks proučiti inoviranje svoje organizacije in predlagati izboljšave.

Vsebina

  1. Razvoj storitvenih dejavnosti in inovacije na področju storitvenih dejavnosti
  2. Management spreminjanja invencij v inovacije v storitvene dejavnosti
  3. Spodbujanje inovacij v storitveni dejavnosti
  4. Upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo
  5. Merila uspešnosti v upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti
  6. Pomen posameznih oblik povezovanja organizacij na področju storitvene dejavnosti ter inovativni pristop pri tem
  7. Inovacijski sistemi po posameznih sektorjih (izobraževanje, javna podjetja, turizem …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja spreminjajočega se globalnega trga in v zvezi s tem potreba po nenehnem upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost uporabe ter obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij za upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in inoviranja inovacijske kulture v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost kreativnega razmišljanja, oblikovanje smelih inovativnih rešitev v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do kreativnega upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj pri upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja inovacijskih sistemov na različnih področjih storitvenih dejavnosti v Sloveniji in v svetu.
7
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje

S terminologijo zastopanja interesov, lobiranja in pogajalskih tehnik se večkrat srečamo. Te izraze pogostokrat slišimo ali celo uporabljamo. Vendar ali res razumemo, kaj pomenijo? Kakšen namen ima lobiranje? Kaj je poslovno lobiranje? Kakšna je razlika med lobiranjem in komuniciranjem z vplivnimi javnostmi? Kakšen pomen imajo za organizacijo pogajanja ter kako so povezana s komuniciranjem in lobiranjem?

Pogosteje, kot se tega zavedamo, smo se v različnih okoliščinah prisiljeni angažirati v vlogi lobista oziroma pri pogajanjih zastopati svojo organizacijo. Kdor ne zna dobro komunicirati, ne bo znal poslovnim partnerjem ali organom oblasti uspešno predstaviti produktov, storitev ali projektov svoje organizacije, pridobiti kupcev ali investitorjev ter si pridobiti primernega položaja v lastnem delovnem okolju. Najmanj, kar potrebuje vsak za svojo obrambo, je poznavanje lobističnih in pogajalskih strategij in taktik, ki jih bodo pogosto drugi deležniki uporabljali v komunikaciji z vami. Pomembno je poznati tudi kriterije etičnosti in legitimnosti njihovega ravnanja, da bi se lahko dovolj hitro odločili, kako ravnati ob takih preizkušnjah.

Pri predmetu bomo namenili glavne poudarke trem vsebinam: (1) komuniciranju z vplivnimi javnostmi in mreženju, (2) zastopanju interesov in lobiranju ter (3) pogajalskim doktrinam in tehnikam.

Vsebina

  1. Opredelitev pojmov: javne/vladne zadeve, zastopanje interesov, komuniciranje z vplivnimi javnostmi, zagovorništvo, interesne in skupine pritiska, mreženje, možganski trusti in lobiranje
  2. Kategorije lobiranja po kriteriju družbene korektnosti (zakonito, legitimno, etično)
  3. Kategorije vplivnih struktur: šampioni, zavezniki, omahljivci, mehki in trdi nasprotniki
  4. Razvoj lobistične dejavnosti in specifika glede na kulturno-politični kontekst
  5. Tipologija lobiranja (domače, profesionalno, neposredno- posredno, formalno-neformalno, povratno)
  6. Dejavnosti lobistov
  7. Lobiranje in korupcija
  8. Lobiranje in mediji
  9. Zakonodaja in samoregulacija lobistične dejavnosti: smoter, problemi in učinkovitost
  10. Kvalitete in kompetence uspešnega lobista
  11. Lobistične strategije in taktike
  12. Specifika lobiranja v EU (kdo, koga, kako in zakaj lobira EU institucije)
  13. Organizacija – subjekt v evropskem komunikacijskem prostoru
  14. Orodja in metode komuniciranja z vplivnimi javnostmi
  15. Koncipiranje, sestava in sprejetje programa komuniciranja z vplivnimi javnostmi in lobiranja (KVJL)
  16. Izvajanje KVJL programa
  17. Zastopanje interesov in lobiranje za posamezno organizacijo v Bruslju
  18. Opredelitev pogajalskega procesa
  19. Tipologija pogajanj in pogajalcev
  20. Mednarodna pogajanja in multikultura

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  1. Celovito in avtentično razumevanje vloge organizacije kot subjekta v lokalnem, državnem in mednarodnem komunikacijsko-lobističnem prostoru za različne profile strokovnjakov (managerjev, tržnikov, vodij razvojno-inovacijskih oddelkov, vodilnih v lokalnih skupnostih).
  2. Obvladovanje lobističnih orodij in instrumentov komuniciranja z vplivnimi javnostmi, zagovorništva, vključevanja v interesne in skupine pritiska ter v možganske truste.
  3. Sposobnost opredeliti ustrezno strategijo in taktike v konkretnem primeru lobiranja.
  4. Pravilno izbirati in učinkovito uporabljati lobistična orodja v različnih kontekstih.
  5. Produktivno angažiranje in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki za komuniciranje in lobiranje.
  6. Upoštevati pri svojem lobističnem delovanju kriterije zakonitega, legitimnega in etičnega lobiranja.
  7. Sposobnost opredeliti primeren in učinkovit program lobiranja za svojo organizacijo v EU kontekstu.
  8. Obvladati pogajalske veščine in tehnike kot sestavnega dela lobističnih procesov.
  9. Prepoznavanje potencialnih nasprotnikov in podpornikov pri lobističnih naporih organizacije.
  10. Sposobnost objektivne analize doseženih rezultatov in napak/pomanjkljivosti v opravljeni lobistični akciji.
7
Kreativno upravljanje tehnoloških inovacij

Danes veljajo tehnološke inovacije za gonilo razvoja nekega gospodarstva. Vendar kako jih razviti, kaj omogoča podjetju/organizaciji ustvarjanje novosti? Kako razviti iz invencije inovacijo? Kaj je pomembno pri zaščiti novosti in kakšne so strategije trženja neke novosti ali plasiranja na novi trg?

Na taka in podobna vprašanja boste odgovarjali pri predmetu Kreativno upravljanje tehnoloških inovacij. Ob tem pa spoznavali dobre prakse priznanih podjetij doma in po svetu ter poskušali razviti pri aplikativnem projektu svojo idejo v tehnološko inovacijo.

Vsebina

  1. Osnovna teorija tehnologij in razvoj.
  2. Pojmi, ki opredeljujejo tehnološke spremembe in inovativnost (razločevanje med visoko, srednjo in nizko tehnologijo) ter metode tehnološkega predvidevanja (delfi, metoda dolgoročnih scenarijev, strokovni paneli, ključne tehnologije, drevesa relevance).
  3. Razlogi za oblikovanje in izvajanje nadnacionalnih (EU), nacionalnih in regionalnih tehnoloških in inovacijskih  politik: neuspeh trga, stroškovna (ne)učinkovitost  inovacij, zaostajanje v mednarodni konkurenčnosti, človeški viri).
  4. Razvoj podjetij, zasnovanih na novih tehnologijah (priprava inovacijske strategije, raziskovalno razvojna strategija, posebnosti razvojnih faz v tehnoloških podjetjih, lastniško in dolžniško financiranje posameznih faz razvoja).
  5. Tehnološke inovacije (proces tehnološke inovacije, življenjski cikli proizvodov, tehnologij in industrijskih panog).
  6. Tehnologija kot konkurenčna prednost.
  7. Mesto in vloga intermediarnih podpornih institucij pri spodbujanju tehnološkega razvoja (znanstveni in tehnološki parki, tehnološke agencije, tehnološki centri, tehnološke platforme, tehnološke entitete itd.).
  8. Oblike povezovanja tehnoloških podjetij v geografsko zaokroženih območjih (grozdenje in ostale oblike mrežnega povezovanja), inteaktivna podjetniška omrežja.
  9. Sektorski inovacijski sistemi (farmacija, mobilne  telekomunikacije, industrija orodnih strojev).

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja hitro spreminjajočega se globalnega, nacionalnega in regionalnega tehnološkega okolja,
  • obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij (različne metodologije in tehnike tehnološkega predvidevanja) za upravljanje tehnoloških inovacij;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in upravljanja inovacij;
  • sposobnost razumevanja pomena in difuzije ključnih generičnih tehnologij (informacijske in telekomunikacijske tehnologije, biotehnologija, napredni materiali, okoljske tehnologije, nanotehnologija );
  • sposobnost razumevanja in obvladovanja oblik prenosa znanja in transfera znanja in tehnologije na mednarodni in nacionalni ravni;
  • znanja s področja managementa tehnologij, ki vključuje vse aktivnosti od identifikacije, izbora, pridobitve in uporabe novih tehnologij do zaščite znanja;
  • spoznanja o potrebah po poznavanju tehnoloških sposobnosti pri oblikovanju strategije podjetja;
  • sposobnost razločevanja ekonomskega pomena tehnoloških od netehnoloških (organizacijskih in ostalih poslovnih inovacij ) in potreb po celovitem inovacijskem managementu z inoviranjem kulture;
  • sposobnost razumevanja sektorskih inovacijskih sistemov na področju predelovalnih in storitvenih dejavnosti v svetu in v Sloveniji.
Obvezni predmeti
6
Komuniciranje, participacija in vključenost deležnikov pri vodenju pametnih mest

Predmet vas bo spodbudil k razumevanju pomena razvoja tehnologije in mesta skozi zgodovino ter skušal predvideti vpliv digitalnih medijev na današnji način komuniciranja in sodelovanja. Ob tem boste raziskali, kako razumemo pojme mesto/skupnost/pametna skupnost. Nato skušali ugotoviti, kakšne so posebnosti komuniciranja novih konceptov in kaj pomeni preobrazba komunikatorjev iz technology-centric v human-centric. Poleg odkrivanja zanimivih tem pri predmetu boste imeli udeleženci priložnost spoznati dobre prakse in težave pri komuniciranju v pametnem mestu.

Vsebina

Predmet Komuniciranje, participacija in vključenost deležnikov pri vodenju pametnih mest bo uvodoma pojasnil participativno urejanje prostora. Poseben poudarek predmeta bo namenjen praktičnim pristopom k participaciji, kar vključuje analizo metod in primerov sodelovanja z javnostjo. Analiziran bo način vključevanja akterjev in prebivalcev iz konkretnih primerov iz Ljubljane, Idrije, Vrhnike, Velenja, Nove Gorice, Škofje Loke itd. Predmet bomo sklenili z analizo druge oblike participacije – skupnostnega ustvarjanja prostora (ang. place-making). Analizirali bomo projekt Zunaj ter podobne tuje mehanizme podpore ustvarjanju prostora. Poseben poudarek bo namenjen tudi pametnemu upravljanju s podatki ter razvoju t.i. data driven strategic thinking na primeru turizma v  kontekstu pametnega mesta.

Cilji in kompetence

  • Razumevanje pomena in koristi vključevanja javnosti in prebivalcev v urejanje prostora in upravljanje mesta.
  • Sposobnost izvajanja različnih metod in orodij za participacijo.
  • Razumevanje koncepta ustvarjanja prostora od spodaj (ang. bottom up place-making).
  • Razumevanje izvedbenih specifik mehanizmov za spodbujanje skupnostnega ustvarjanja prostora.
  • Razumevanje potenciala skupnostnih praks.
  • Poznavanje oblik podpore skupnostnim praksam.
  • Razumevanje koncepta turizem 4.0 zmožnost snovanja turizma 4.0 v praksi in z orodji. 
18
Magistrska naloga

Študenti zaključite magistrski študij z zaključno nalogo, v kateri raziščete aktualen problem z izbranega področja, ali interdisciplinarno. Zanima vas zlasti, kaj je bilo o aktualnem problemu že raziskanega, torej pretekle raziskave, kaj pravi teorija, kaj lahko pokažete z lastno raziskavo opazovanega pojava ter kakšne so ugotovitve in vaši predlogi za izboljšave oz. rešitve aktualnega problema. V procesu dela pokažete poznavanje raziskovalnih pristopov in metod poslovnega raziskovanja.

Vsebina

  • Izbor teme raziskovanja
  • Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
  • Priprava dispozicije magistrske naloge: 
  1. Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč
  2. Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
  3. Opredelitev metod in tehnik raziskovanja za doseganje ciljev naloge
  4. Opredelitev členjenosti vsebine
  5. Opredelitev literature in virov
  • Prijava teme in mentorja magistrske naloge
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Študij literature in virov
  • Izdelava magistrske naloge
  • Priprava predstavitve magistrske naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v domačem in mednarodnem poslovnem okolju;
  • sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe znanstvenih metod pri raziskovanju;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • zmožnost partnerskega dela;
  • sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
  • sposobnost samostojnega učenja;
  • sposobnost uporabe informacijske tehnologije.
6
Razvojnoraziskovalni projekt: Urbani problemi in rešitve

Ko raziskovanje in odkrivanje postaneta vaša navdihujoča partnerja. Predmet Razvojnoraziskovalni projekt: Urbani problemi in rešitve vas bo izzval k pripravi celovitega projekta za urbano okolje. Imeli boste odlično priložnost razviti projekt za organizacijo ali skupnost, v kateri že delujete, in predlagati izboljšave, ki ste jih prepoznali med študijem. Predmet ponuja poglobljeno razumevanje in vas vodi skozi različne stopnje priprav na raziskovanje, od metod vzorčenja, izbire ustreznih metod in tehnik, tehnik analiz podatkov in programske opreme do interpretacije rezultatov in učinkovite predstavitve rezultatov raziskave. Študenti boste svoj razvojnoraziskovalni projekt pripravili na podlagi konkretnega primera iz urbanega okolja in se kritično ozrli na druge raziskave s tega področja.

Vsebina

  • identifikacija trajnostnih področij, ki odražajo trajnostne izzive občin in priprava ciljev aplikativnega projekta – načrta prehoda v pametno mesto;
  • priprava koncepta raziskave, ki bo služila kot podlaga za zasnovo aplikativnega projekta (opredelitev raziskovalnega problema in oblikovanje raziskovalnih ciljev);
  • priprava metodološkega načrta izvedbe raziskave (raziskovalna strategija in metode/tehnike zbiranja podatkov; opredelitev ciljne populacije ter vzorčenje v kvantitativnem in kvalitativnem raziskovanju; oblikovanje instrumentov/orodij za zbiranje podatkov);
  • zbiranje primarnih empiričnih podatkov;
  • osnove statistične analize kvantitativnih podatkov (univariatna in bivariatna analiza) in vsebinske analize kvalitativnih podatkov;
  • priprava GAP analize in načrta prehoda v pametno mesto (vsebinska in konceptualna zasnova aplikativnega projekta na podlagi ugotovitev empirične raziskave).

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja in konkretizacije trajnostnih izzivov mest ter zmožnost demonstracije reševanja teh izzivov v obliki konkretnih rešitev;
  • sposobnost načrtovanja in izvedbe celovite empirične raziskave, celovite interpretacije in kritične refleksije zbranih podatkov ter zmožnost uporabe empiričnih ugotovitev za razvoj konkretnih rešitev;
  • poznavanje osnovnih metodoloških konceptov, razumevanje njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti ter sposobnost samostojne uporabe znanstvenih metod v aplikativnem raziskovanju;
  • sposobnost kritičnega vrednotenja obstoječih rešitev in dobrih praks na trgu in njihove uporabe pri reševanju konkretnih trajnostnih izzivov;
  • zmožnost interdisciplinarnega timskega dela in mreženja;
  • sposobnost izvajanja, koordiniranja in organiziranja projektnega dela v okviru tima;
  • razvoj kritične presoje in kreativnega reševanja problemov;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev aktualnih izzivov;
  • sposobnost vrednotenja predlaganih rešitev in alternativ oz. možnosti njihovega prenosa v prakso.
6
Družbene inovacije in storitve za kakovost življenja

Pri predmetu boste raziskovali, kaj so družbene inovacije in kakšen je proces družbenega inoviranja. Spoznali boste, kako prispevajo družbene inovacije k večji kakovosti življenja (na področju zdravstva, izobraževanja, staranja in medgeneracijskega povezovanja, zaposlovanja, kulture, varovanje okolja). Bolje boste razumeli kakovost življenja in kako jo vrednotimo. Prav tako boste dobili vpogled v trende družbenega inoviranja ter v projekte in raziskave na področju družbenih inovacij.

Vsebina

DRUŽBENO INOVIRANJE in SOCIALNA EKONOMIJA

  • kaj je družbeno inoviranje (in kaj ni družbeno inoviranje, četudi je inoviranje)
  • razmerje med družbenim in tehnološkim inoviranjem
  • pomen družbenega inoviranja za razvoj storitev za kakovost življenja
  • kaj je socialna ekonomija (kot tretji sektor v razmerju do prvega - javnega in drugega - zasebnega sektorja)
  • primeri družbeno inovativnih produktov (storitev in proizvodov)

RAZVOJ DRUŽBENO INOVATIVNIH STORITEV ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

  • uvod v analizo stanja in analizo politik na področju
  • uvod v uporabo tehnik »design thinking« in kanvas poslovno modeliranje
  • pregled področij, ki predstavljajo potencial za razvoj družbeno-inovativnih storitev za kakovost življenja, s poudarkom na potencialih socialne ekonomije
  • prepoznavanje konkretnih družbenih problemov in priložnosti
  • generiranje družbeno inovativnih idej na podlagi tehnike »desig thinking«
  • razvijanje poslovnega modela družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja na podlagi tehnike kanvas (prilagojeni zadružni kanvas ali kanvas za družbene inovacije)

UPORABNIŠKE IN SOCIALNE ZADRUGE kot model razvoja in upravljanja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja

  • pomen participacije in soupravljanja v razvoju in upravljanju družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja
  • definicija, vrednote in načela zadružništva; zgodovina zadružništva kot globalnega gibanja ter stanje zadružništva v Sloveniji in po svetu danes; različni tipi/vrste zadrug (delavske zadruge, potrošniške zadruge, stanovanjske zadruge, razvojne zadruge, socialne zadruge, zadruge producentov)
  • zadruge kot članske organizacije (pomen soupravljanja, pomen vključevanja deležnikov, pomen ekonomske participacije, pomen participacije za razvoj)
  • pomen uporabniških in socialnih zadrug za razvoj družbeno-inovativnih storitev za kakovost življenja (zadruge kot primeren model ali vzor za upravljanje skupnostnih storitev) v navezavi na participativno načrtovanje

STORITVE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

  • načrtovanje politik na lokalni, državni in evropski ravni glede razvoja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja ter pričakovani javni viri za financiranje teh storitev
  • zakonsko predpisane naloge države in lokalnih skupnosti (občin) glede storitev za kakovost življenja ter naloge države glede na pristojna ministrstva ter usmeritve glede javnih politik na področjih: skrbstvo (sociala, zdravje), mobilnost, hrana, stanovanja, energija ipd.)
  • razlike med javnim, zasebnim in tretjim (socialnoekonomskim) sektorjem kot različnimi izvajalci storitev za kakovost življenja ter oblikovanje hibridnih poslovnih modelov
  • razvoj novih družbeno inovativnih storitev znotraj pogojev družbenega stanja ter obstoječih javnih politik na področju storitev za kakovost življenja

PARTICIPATIVNI PRORAČUN kot mehanizem izboljševanja javnih storitev v mestih (z webinarjem gostujočega predavatelja)

  • institut participativnega proračuna (kaj to je in kako deluje)
  • primeri dobrih praks uvedbe participativnega proračuna
  • vpliv uvedbe participativnega proračuna na družbena okolja v katerih je uveden (z vidika izboljšanja storitev za kakovost življenja)
  • stanje glede uvedbe participativnega proračuna v mestih v Sloveniji

Cilji in kompetence 

Študenti:
Splošne kompetence:

  • Komuniciranje in participacija (poznavanje in sposobnost uporabe orodij za skupnostno participativno načrtovanje, razumevanje pojmov konsenza, soupravljanja, ekonomske demokracije, participativnega proračuna)
  • Sposobnost sodelovanja v razvojnih projektih ali vodenja in upravljanja razvojnih projektov (sodelovanje z deležniki, fasilitiranje procesov, animiranje prebivalcev, iskanje finančnih in drugih virov)
  • Predmetno-specifične kompetence:
  • Generiranje in upravljanje družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja (strokovno in ustvarjalno razvijanje družbeno inovativnih storitev, uporaba pristopov demokratičnega soupravljanja storitev)
  • Sposobnost vzpostavljanja novih subjektov socialne ekonomije kot enih ključnih nosilcev razvoja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja (zagon zadrug, socialnih podjetij in nevladnih organizacij, ki nudijo družbeno inovativne storitve za kakovost življenja) 
  • Razumevanje povezave med družbenimi in tehnološkimi inovacijami (razumevanja medsebojne povezanosti družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja ter uvedbe novih tehnoloških rešitev, ki podpirajo takšne storitve)
  • Sposobnost uporabe znanja s področja družbenega inoviranja za razvoj in upravljanje storitev za kakovost življenja (razvoj programov in projektov, kritično presojanje programov in projektov, implementacija novih storitev)
  • Sposobnost analiziranja izhodišč za razvoj novih storitev (analiziranje javnih politik ter analiziranje družbenega stanja kot izhodišč za razvoj novih storitev ter pogojev za upravljanje družbeno inovativnih storitev)
  • Sposobnost evalviranja uvedenih družbenih in družbeno-tehnoloških storitev (sistematično spremljanje uvedbe novosti ter sposobnost razumevanja posebnosti merjenja družbenih učinkov)
6
Informacijska tehnologija in sistemi za upravljanje pametnih mest

Hiter razvoj informacijske tehnologije je tisti izziv mestom, zaradi katerega so ta začela sprejemati priložnosti za razvoj večje učinkovitosti in trajnosti. Pri predmetu bo tako poudarjena informatizacija v pametnih mestih in kako naj poteka vodenje IKT v pametnih mestih. Zanimalo nas bo, kakšne so rešitve za upravljavce pametnih mest, za prebivalce in za podjetja. Spoznali boste, kako naj potekata digitalizacija in digitalizacija infrastrukture. Prav tako pa bo izziv proučiti, kakšna je, ter kako zagotoviti kibernetsko varnost sistemov in zaščito IT-sistemov.

Vsebina

  • Informatizacija procesov v pametnih mestih
    • Integracija informacijskih sistemov
    • Procesno vodenje
    • BPM/Case management sistemi
  • Vodenje IKT v pametnih mestih
    • IKT trendi
    • Poslovni modeli (najem/izgradnja) IKT rešitev
    • IKT strategija za pametna mesta
    • Odločanje na podlagi poslovne analitike
    • Specificiranje zahtev za IKT rešitve
    • Informacijska arhitektura in infrastruktura
    • Načrtovanje IKT
    • Nadzor nad IKT izvajalci
  • Rešitve za upravljalce pametnih mest
    • Sistemi za upravljanje odnosov z deležniki (CRM)
    • Podatkovni centri
    • Nadzorni sistemi
    • Geografski sistemi
    • Shranjevanje in analiza velike količine podatkov (Big Data)
    • Sistemi za napovedovanje trendov
    • Sodelovalne platforme
  • Rešitve za prebivalce
    • Enotni vstopni portali in sistemi za upravljanje digitalnih identitet
    • Lokacijski in logistični sistemi
    • Komunikacijski in sodelovalni sistemi
    • Mobilni sistemi
    • Oglaševanje
    • Stanje okolja (kakovost zraka, vodostaji …)
    • Glasovanje in participacija
    • Osebne in zdravstvene informacijske storitve
  • Rešitve za podjetja
    • Ciljno in lokacijsko oglaševanje
    • Platforme za prilagojena ponudbo storitev in izdelkov
    • Povezovalne platforme za podjetja
  • Digitalizacija
    • Video nadzor
    • IOT (Internet stvari)
      • Nadzor stavb
      • Vodovodno omrežje
      • Energetika, ogrevanje
      • Križišča, ceste in javne površine
      • Komunala in ravnanje z odpadki
      • Promet, logistika
    • Digitalizacija infrastrukture
      • Senzorji in merilniki
      • Oddaljeni nadzor in kontrola (ventili, stikala, razdelilci)
      •  Komunikacijski protokoli
    • Prehod realni svet - digitalni svet
      • Vmesniki človek-naprava
      • Digitalizacija realnega sveta
        • Digitalna kartografija
        • 3D modeli in plasti
      • Prikaz digitalnega
        • Navidezna resničnost
        • Obogatena resničnost (augemented reality)
        • Napredni uporabniški vmesniki
  • Kibernetska varnost
    • Sledljivost in anonimnost
    • Digitalna identiteta
    • Pravna podlaga IT varnosti
    • Zaščita IT sistemov

Cilji in kompetence

Cilji:

Glavni cilj tega predmeta je pripraviti študenta za vlogo IT upravljalca pametnega mesta in pozna IT trende.

Splošne kompetence:

  • Študent razume in je sposoben argumentirati pomembnost uporabe IKT za upravljanje pametnih mest.
  • Študent je sposoben sodelovati v projektnem timu ali ga voditi.
  • Študent je sposoben samo-oceniti in reflektirati svoje delo in podati odziv na delo članov tima.
  • Študent je sposoben samostojno in samoiniciativno opravljati naloge, uporabljati informacijska orodja in raziskovati primerno strokovno in znanstveno literaturo.

Predmetno specifične kompetence

  • Študent ima vpogled v IKT tehnologije in informacijske sisteme za potrebe pametnih mest in trende razvoja.
  • Študent se zaveda pomena IKT za upravljanje pametnih mest.
  • Študent razume delovanje IKT in informacijskih sistemov za pametna mesta.
  • Študent je sposoben komunicirati s ponudniki IKT za pametna mesta.
  • Študent je sposoben podati oceno upravičenosti vlaganj v IKT za pametna mesta.
  • Študent je sposoben vrednotiti ponudnike IKT za pametna mesta.
  • Študent pridobi sposobnost analize procesov in načrtovanja njihove prenove.
6
Integrirani trajnostni razvoj in prostorsko načrtovanje

Le zakaj bi bilo pomembno sistemsko in dolgoročno celostno prostorsko načrtovanje pametnih mest? Pri predmetu boste obravnavali ključne urbanistične modele, teorije, sisteme in metode načrtovanja mest kot tudi skušali zajeti celovitost z upoštevanjem različnih vidikov družbenih, ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih, okoljskih in tehnoloških sprememb. Poleg tega boste razmišljali, koga vse vključiti v načrtovanje (javno-zasebno partnerstvo in participacija prebivalstva, skupnosti, nevladne organizacije, zasebne prakse in raziskovalno-izobraževalne institucije). Ob tem se boste seznanili s procesi planiranja, plansko dokumentacijo in komunikacijo.

Vsebina

UVOD

  • Ključni urbanistični modeli, teorije, sistemi  in metode načrtovanja mest v kontekstu družbenih, ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih, okoljskih in tehnoloških sprememb.

PAMETNA MESTA

  • Definicije in koncepti pametnega mesta, ki vključujejo različne vidike: pametno energijo, pametno infrastrukturo,pametno tehnologijo, pametne zgradbe, pametno mobilnost, pametne meščane, pametno upravljanje in pametno zdravstveno nego. Pomen družbene odgovornosti in razvoj družbenega okolja.
  • Mesta po meri človeka.

POSTINDUSTRIJSKO MESTO V KONTEKSTU 4. INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE

  • Teorije, koncepti in interdisciplinarni pristopi pri sodobnih procesih preobrazbe urbanih območij – arhitekutra-mesto-krajina, formalne/neformalne strukture, lokalni/globalni trendi. 
  • Prostorski, kulturni, socialni in ekonomski vpliv na urabne transformacije.
  • Praktični primeri dobrih praks.

TEORIJA PARTICIPACIJE IN INTERDISCIPLINARNOSTI KOT OBLIKE URBANEGA PROCESA NAČRTOVANJA RAZVOJA PAMETNIH MEST, MESTNIH ČETRTI/SOSESK, ULIC, JAVNEGA PROSTORA, DEGRADIRANIH IN OPUŠČENIH PROSTOROV - DRUŽBENA IN EKONOMSKA INTERVENCIJA

  • Poudarek na ekonomski, okoljski, socialni in kulturni vitalnosti.
  • Strategija in metode urbane regeneracije, revitalizacije, inovativni in celoviti pristopi, vključevanje različnih deležnikov s podarkom na lokalnih skupnostih in različnih urbanih populacijah (primeri dobre prakse).
  • Praktični primeri dobrih praks.

GLOBALNO vs LOKALNO - MESTA IN ARHITEKTURA  V SOCIALNO-EKONOMSKEM KONTEKSTU

  • Globalni izzivi in načrtovanje v lokalnem okolju.
  • Generična arhitektura globalnih trendov.
  • Procesi planiranja top-down in bottom-up - javno-zasebno partnerstvo in participacija prebivalstva, skupnosti, nevladnih organizacij, zasebne prakse in raziskovalno-izobraževalnih institucij.
  • Praktični primeri dobrih praks.

MESTA PRIHODNOSTI - VRTNO vs DIGITALNO

  • Predstavitev najnovejših tehnologij in konceptov mest prihodnosti.
  • Novi družbeni koncepti.
  • Nove vizije oblik bivanja in dela.
  • Koncept Ekotopija.
  • Praktični primeri dobrih praks.

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • poznavali globalne izzive pri uvajanju trajnostnih rešitev v lokalno okolje;
  • poznavali pomen vključevanja različnih deležnikov v procesu oblikovanja strategij, prostorskih konceptov in intervencij ter različnih platform in orodij za učinkovito komunikacijo ter vključevanje prebivalcev pri odločanju;
  • spoznali integralne pristope pri razvoju vsebine in oblike pametnih mest v kontekstu urbanega trajnostnega razvoja-okoljski, finančni in socialni vidik;
  • usposobljeni za vključevanje inovativnih in celostnih pristopov pri načrtovanju pametnih mest;
  • osvojili principe preudarne in družbeno odgovorne rabe prostora;
  • sposobni kreativnega, inovativnega in kritičnega mišljenja pri konceptualnih vsebinskih in oblikovnih zasnovah razvoja pametnih mest;
  • razumeli pomen 4 industrijske revolucije in razvojnih posledic v prostoru;
  • razumeli pomen in način zgoščevanja mestnega urbanega tkiva;
  • spoznali pomen zgodovinskega konteksta mesta za razvoj sodobnega mesta, sodobne metropole,
  • sposobni delovanja v timu.
Izbirni predmeti (študent izbere dva predmeta)
6
Razvoj in upravljanje ruralnih in urbanih zaledij mest

Pri predmetu boste proučevali demografsko in urbano dinamiko, migracijske karakteristike v svetu, Evropi, Sloveniji ter vpliv regionalne politike na razvoj urbanih in ruralnih območij. Med drugim boste raziskovali uporabo koncepta pametne rasti na regionalni in lokalni ravni. Spoznali boste, kaj so gravitacijska središča ruralnih območij. Prav tako vas bodo zanimale trajnostne transportne povezave med urbanimi in ruralnimi območji. Poglobili boste znanje o krožnem gospodarstvu in pametni specializaciji ter soustvarjali razvojno podporno okolje. Ob vsem pa boste lahko preizkusili kazalnike in ukrepe trajnostnega sobivanja urbanih in ruralnih območij.

Vsebina

  • Demografska in urbana dinamika – migracijske karakteristike v svetu, Evropi, Sloveniji
  • Razlogi za povečane migracijske tokove in posledice
  • Vpliv regionalne politike na razvoj urbanih in ruralnih območij
  • Trajnostna sinhronizacija razvoja »od spodaj navzgor« in državnih politik
  • Interpretacija in uporaba koncepta pametne rasti na regionalni in lokalni  ravni
  • Lokalne pristojnosti, vzpostavljene regionalne prednosti, znanje in inovacije
  • Gravitacijska središča ruralnih območij – mesta, regije, čezmejni vpliv
  • Dostopnost do komunalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih storitev v ruralnih območjih
  • Trajnostne transportne povezave med urbanimi in ruralnimi območji
  • Vpliv transportnih in komunikacijskih poti na skladen regionalni razvoj
  • Prednosti in pomanjkljivosti prostorske aglomeracije
  • Krožno gospodarstvo in pametna specializacija
  • Vloga malih in srednjih podjetij v mestih v podeželskim in mestnim kontinuumu
  • Trajnostno urbano naselje in okoljski izzivi
  • Strukturiranje razvojnega podpornega okolja
  • Kazalniki in ukrepi trajnostnega sobivanja urbanih in ruralnih območij

Cilji in kompetence

PRENOSLJIVE (SPLOŠNE) KOMPETENCE

Študenti bodo pridobili:

  • sposobnost prepoznavanja poslovnih priložnosti in koordinacije razvoja regionalnih in ruralnih naselij;
  • poznavanje posebnosti dela z lokalnimi deležniki in pomena vključevanja prebivalcev v procese kreiranja politike in odločanja v ruralnih naseljih;
  • razumevanje pomena zagotavljanja dostopnosti do javnih storitev;
  • sposobnost kritične analize obstoječih praks in celostnega pristopa k reševanju problemov, s katerimi se soočajo ruralna in urbana zaledja mest;
  • sposobnost učinkovitega komuniciranja, prezentiranja, lobiranja in pogajanj;
  • sposobnost kritične refleksije in sprejemanja odgovornosti za delo in odločitve.

PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE

Študenti bodo pridobili:

  • sposobnost razumevanja in analiziranja značilnosti in trendov demografske in urbane dinamike;
  • razumevanje vpliva regionalnih politik na razvoj ruralnih in urbanih območjih;
  • razumevanje zakonitosti in dinamike spreminjanja in razvoja ruralnih in urbanih zaledij mest, njihove pametne rasti in pametne specializacije;
  • razumevanje pomena gospodarjenja s prostorom in spodbujen lokalnega gospodarskega razvoja na ruralnih območjih;
  • sposobnost in razumevanje prednosti in slabosti prostorske aglomeracije,
  • razumevanje pomena spodbujanja in razvoja malih in srednjih podjetjih v regionalnem in ruralnem okolju in pomen razvojnega podpornega okolja.
6
Upravljanje energije v mestih, pametne zgradbe in procesi

Predmet proučuje pametna mesta, zgradbe in procese zlasti z vidika energije. Še posebno nas bo zanimalo, kako najbolje upravljati energijo v mestih v smislu učinkovitosti ter usklajene dobave in porabe, brez t. i. električnih mrkov. Izvedeli boste, kake so svetovne, EU, nacionalne strateške in zakonodajne smernice ter kaki trendi so na področju trajnostne energije. Naučili se boste upravljati energetsko infrastrukturo v mestih. Prav tako boste proučili, kako vključiti obnovljive vire energije za učinkovito porabo energije. Ukvarjali se boste z informatizacijo v energetiki in proučevali sisteme pametnega upravljanja. Zanimali vas bodo tudi energetska učinkovitost stavb in načini, kako jo meriti. Zanimive vsebine predmeta pa bodo podprte tudi s primeri dobrih praks na tem področju.

Vsebina

  • Svetovne, EU in nacionalne strateške in zakonodajne smernice ter trendi na področju trajnostne energije
  • Pregled oskrbe z energijo (preteklost in prihodnje potrebe: viri energije in obnovljivi viri energije, raba energije, energetski trg sodobnosti in prihodnosti, energetske bilance in druge energetske statistike, »data based management«)
  • Proizvodnja in distribucija energije ter pametna omrežja (upravljanje energetske infrastrukture v mestu – toplovodna, plinovodna omrežja, prenos električne energije)
  • Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije
  • Energetski tehnološki sistemi in nizko ogljične tehnologije (ogrevanje, hlajenje, raba električne energije, promet, standardi, zahteve, omejitve)
  • Proizvodnja in raba energije in zmanjševanje vplivov na okolje (emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, druge zdravju in okolju škodljive snovi, ki nastajajo pri pretvorbi ali rabi energije, vpliv na zdravje, LCA analize)
  • Tehnični, ekološki in socialno-ekonomski vidiki energije
  • Informatizacija v energetiki in sistemi »pametnega« upravljanja (principi »demand side management« - upravljanje pri končnem uporabniku, virtualne elektrarne, upravljanje s porazdeljeno proizvodnjo, hrambo in prenosom električne energije)
  • Inovativni finančni in organizacijski mehanizmi in instrumenti (energetsko pogodbeništvo, javno – zasebna partnerstva, »crowdfunding«, ISO in drugi standardi energetskega upravljanja, LCA, CB analize) 
  • Nove paradigme v gradnji: visoko učinkovite stavbe, soseske, mesta (»Light house« principi: pametne, nič ali plus energijske stavbe, trajnostna gradnja)
  • Pametne zgradbe in avtomatizacija
  • Energetska učinkovitost stavb, merjenje energetske učinkovitosti in upravljanje stavb, odnos stavba in končni uporabnik
  • Energetsko neodvisne skupnosti
  • Pametne zgradbe za pomoč starejšim
  • Energetska učinkovitost v podjetjih (energetski kazalniki, benchmarking)
  • Komunikacija projektnih idej in rešitev (informiranje in ozaveščanje javnosti)
  • Dobre prakse

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • poglobili in razširili znanja o trajnostni energiji, njenem delovanju in uporabi na globalnem in lokalnem nivoju;
  • razumeli zakonitosti strateškega in celovitega pristopa k kratkoročnemu in dolgoročnemu energetskemu načrtovanju;
  • razvili strokovne kompetence za energetsko upravljanje stavb, naselij in mest;
  • razumeli sisteme energetskega upravljanja v podjetjih;
  • razumeli delovanje visoko učinkovite stavbe, soseske, mesta in pametne zgradbe in mesta;
  • poznali primere dobre prakse na področju trajnostne energije v Sloveniji, EU in svetu;
  • usvojili praktična znanja in razvili veščine za komuniciranje z različnimi javnostmi za potrebe energetskih projektov;
  • razvili osebnostne in socialne kompetence za spodbujanje in upravljanje trajnostnih energetskih procesov v mestih.
6
Sistemi trajnostne in pametne mobilnosti

Predmet obravnava globalne spremembe in njihov vpliv na razvoj trajnostne in pametne mobilnosti. Preprosto, kaj pomeni na primer razvoj samovozečih se avtomobilov za pametna mesta? Izvedeli boste, kakšni so trendi v mobilnosti, kakšna je urbana, kakšna električna mobilnost in kateri so ekonomski in socialni vidiki sodobne mobilnosti. Proučevali boste vpliv pametne mobilnosti na spremembe v avtomobilski industriji in gospodarstvu. Raziskovali boste tudi, ali prinaša trajnostna in pametna mobilnost s seboj tudi inkrementalne inovacije.

Vsebina

  1. UVOD V PREDMET
  2. GLOBALNE SPREMEMBE IN NJIHOV VPLIV
  • opredelitev pomena mobilnosti za družbo
  • digitalizacija/povezljivost
  • tehnološki razvoj
  • okoljski izzivi
  • vpliv na spremembe v mobilnosti
  1. TRENDI NA PODROČJU MOBILNOSTI
  • potrebe po novih oblikah transporta in storitev mobilnosti, npr. souporaba vozil
  • trajnostna mobilnost: opredelitev, delitev, aktualno stanje, prihodnja usmeritev
  • krožno in nizkoogljično gospodarstvo (principi, primeri, izzivi, EU politike)
  • delitvena ekonomija: opredelitev, pomen, statistika, ključni primeri
  • avtonomna vožnja: tehnologija, stanje razvoja, spremembe zaradi implementacije
  • primeri dobrih praks
  1. URBANA MOBILNOST
  • modeli javnega transporta
  • prometna infrastruktura
  • upravljanje prometa v večjih in manjših mestih
  • vključitev sodobne mobilnosti v pametna mesta
  • mobilnost podjetij
  • mobilnost za ljudi s posebnimi potrebami
  • dobra praksa urbane mobilnosti: primeri inovativnih mest
  1. ELEKTRIČNA MOBILNOST
  • osnove električne mobilnosti
  • električna vozila: osnovni gradniki, delovanje, primerjava z vozili z motorji notranjega zgorevanja, prednosti in izzivi električne mobilnosti
  • polnilna infrastruktura: osnovna tehnologija, umestitev v urbanem okolju, prihodnja usmeritev;
  • pomen in možnosti obnovljivih virov energije
  • analiza dobrih praks v slovenskem in svetovnem okviru
  1. EKONOMSKI IN SOCIALNI VIDIK SODOBNE MOBILNOSTI
  • poslovni modeli električne mobilnosti
  • družbene priložnosti sodobne mobilnosti
  • vpliv na spremembe v avtomobilski industriji in gospodarstvu
  • komunikacija idej in rešitev: informiranje in ozaveščanje javnosti, spreminjanje zakoreninjenih vedenjskih vzorcev
  • pomen vodenja in inovativnosti za projekte sodobne mobilnosti

     7. ZAKLJUČEK

Cilji in kompetence

Študenti bodo

  • razumeli širše slike sprememb v svetu in njihov vpliv na sodobno mobilnost;
  • sposobni razumeti osnove sodobnih sistemov mobilnosti, tako z vidika makro kot tudi mikro perspektive
  • prepoznali ključne trende na področju mobilnosti;
  • poznali osnove električne mobilnosti in razumeli delovanje ter lastnosti električnih vozil, polnilne infrastrukture, vključno s primeri dobrih praks v svetovnem okviru;
  • razumeli in bili sposobni analizirati ključne deležnike in tehnologijo urbane mobilnosti;
  • razumeli osnovne koncepte trajnostne mobilnosti z vidika podnebnih sprememb in krožnega gospodarstva;
  • spoznali ključne spremembe, ki jih na področju trajnostne mobilnosti uvaja EU;
  • razumeli in bili sposobni analizirati vplive sodobnih sistemov mobilnosti na družbo, okolje in gospodarstvo;
  • razumeli pomen vodenja in inovativnosti projektov sodobne mobilnosti ter s tem povezane kompleksnosti,
  • sposobni sinteze različnih ravni in področij mobilnosti;
  • sposobni kreativnega razmišljanja in oblikovanja pogojev za inovativnost;
  • sposobni strateškega in celovitega pristopa;
  • sposobni delovanja v timu.
6
Upravljanje modre in zelene infrastrukture v mestih

Ste že slišali za modro-zelena mesta? Le kakšne so prednosti takih mest? Pri predmetu Upravljanje modre in zelene infrastrukture v mestih boste izvedeli, kako upravljati vodne vire ter kako strateško in celovito načrtovati zelene površine v mestnih jedrih. Raziskali boste pomen naziva zelene prestolnice Evrope. Preizkusili se boste v načrtovanju mesta skozi okoljski vidik in odkrivali energetske priložnosti za povečanje družbene, kulturne in gospodarske vrednosti urbanega okolja. Prav tako boste izvedeli, kako vpliva kakovost zraka na prebivalce v mestih.

Vsebina

  • Definicija modro-zelenih mest in njihove infrastrukture (začetek in razvoj)
  • Upravljanje vodnih virov in zelene infrastrukture v mestnih jedrih
  • Glavne komponente modro-zelene infrastrukture
  • Pomen strateškega in celovitega načrtovanja zelenih površin
  • Pomen in vloga zelenih površin za kakovost bivalnega okolja, blažitev vplivov podnebnih sprememb in večanje odpornosti mest proti njihovim posledicam
  • Vloga zelenih površin pri ustvarjanju družbene, kulturne in gospodarske vrednosti urbanega okolja
  • Ukrepi oziroma aktivnosti za vzpostavitev modro-zelene infrastrukture v mestih
  • Prednosti modro-zelenih mest
  • Pomen naziva »zelene prestolnice Evrope« (dobre prakse)
  • Ravnanje z odpadki (zero-waste načela, vključno s posebnimi odpadki) (zgodovina in pomen, članstvo Slovenije v Zero Waste Europe mreži)
  • Krožno gospodarstvo
  • Pomen kakovosti zraka in vpliv na prebivalce v mestih (podnebje kot javna dobrina)
  • Fitoremediacija
  • Načrtovanje mest skozi vidik okoljskih in energetskih priložnosti
  • Informiranje in ozaveščanje javnosti (socialna omrežja, delavnice, seminarji, dogodki v mestnih središčih)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • nadgradili znanje, pridobljeno pri predmetu »Ekonomski, okoljski in družbeni trajnostni razvoj in glokalizacija«;
  • poglobljeno spoznali in razumeli delovanje modro-zelene infrastrukture;
  • osnovno razumeli definicije podnebja kot javne dobrine in njegove posledice na izgradnjo modro-zelene infrastrukture;
  • osnovno razumeli učinkovito in uspešno upravljanje z odpadki (vključno s posebnimi odpadki);
  • sposobni obvladovanja in analiziranja podatkov za podporo pri odločanju in učinkovito delovanje modro-zeleno infrastrukture;
  • razumeli in znali analizirati konkretne urbane in poslovne probleme z uporabo znanstveno-raziskovalnih metod in postopkov;
  • osnovno razumeli definicijo fitoremediacije in njen pomen;
  • razumeli osnove koncepte upravljanja modre in zelene infrastrukture v mestih;
  • razumeli pomembnosti zero-waste načel pri vsakodnevnih aktivnostih;
  • razumeli pomembnosti procesa načrtovanja modre in zelene infrastrukture v mestih;
  • nadgradili znanje o krožnem gospodarstvu;
  • razumeli ključni pomen informiranja in ozaveščanja javnosti za delovanje modro-zelenih mest,
  • razvili socialne in komunikacijske kompetence za delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju,
  • sposobni kritične refleksije in sprejemanja odgovornosti za svoje delo in odločitve.
6
Novi poslovni modeli in konkurenčnost podjetij

Kaj menite, je lahko razvoj pametnega mesta tudi priložnost za podjetnike? Pri predmetu Novi poslovni modeli in konkurenčnost podjetij boste izvedeli, kako se lahko podjetniki povezujejo in sodelujejo z mestom pri celovitih rešitvah in kako rešujejo izzive z vključitvijo digitalne transformacije. Ob novih priložnostih se razvijajo javno-zasebna partnerstva oziroma novi poslovni modeli ter generični poslovni modeli za celosten pristop k reševanju problema. Prav tako boste tudi sami lahko preizkusili, kako razviti idejo, jo predstaviti, se pogajati in oblikovati prodajno rešitev.

Vsebina

  • Pametna skupnost kot priložnost za podjetnike: evalviranje in selekcioniranje poslovnih priložnosti glede na prioritete mesta in rešitve za nagovarjanje določenega segmenta populacije
  • Lokalne posebnosti in njihovo upoštevanje
  • Koncept upravljanja sprememb
  • Javno- zasebno partnerstvo, novi poslovni modeli in generični poslovni model celostnega pristopa pri  reševanju izzivov
  • Načini vzbujanja potreb/zaznavanja težav naročnika
  • Veščine pogajanja za spremembe: pogajalske strategije in taktike
  • Analiza pomembnosti potreb, celostna zaznava ekonomskih učinkov predlaganih sprememb, primerjava za pritrditev konkurenčnosti
  • Postavljanje prioritet
  • Arhitektura rešitve za celostno reševanje izziva z vključeno digitalno transformacijo
  • Oblikovanje idejnega načrta in pot do prodajne rešitve
  • Ekonomika oblikovane celostne rešitve
  • Partnerski sistem zagotavljanja kompetenc za izvedbo
  • Argumentacija naročniku za učinkovito implementacijo
  • Komunikacija projektnih idej in rešitev

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • razumeli zakonitosti spreminjanja in razvoja na lokalni ravni s sposobnostjo odkrivanja novih izzivov in poslovnih priložnosti;
  • sposobni razumevanja strukture in gradnikov sodobnih poslovnih modelov;
  • razvili sposobnost razumevanja sprememb in njihovega obvladovanja s ciljem razvoja inovativnih rešitev;
  • razvili sposobnost oblikovanja pogajalskih strategij in implementacije taktik pogajanj v poslovno prakso;
  • poznali in razumeli poslovne modele za celosten pristop k reševanju izzivov in sposobnost za prenos v prakso z uporabo najsodobnejših orodij;
  • poznali različne načine vzbujanja potreb in zaznavanja težav naročnika;
  • poznali in razumeli značilnosti partnerskega sistema zagotavljanja kompetenc;
  • sposobni učinkovitega komuniciranja projektnih idej in rešitev z različnimi deležniki;
  • sposobni kreativnega razmišljanja in usmerjenost k reševanju problemov;
  • razvili socialnih in komunikacijskih kompetenc za delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju.
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo
Deli