Menedžment v sociali in izobraževanju - star program

Predmetnik programa

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Obvezni predmeti

Ekonomika

Ekonomika je del našega življenja. Čeprav se nam mestoma zdi nekoliko abstraktna, smo vsi nenehno vpeti vanjo. Vsi imamo želje in potrebe na eni strani, na drugi strani pa so viri, s katerimi lahko zadovoljimo svoje potrebe, omejeni. Zato smo prisiljeni izbirati in se odločamo za tiste dobrine, ki nam pomenijo največ in jih najbolj potrebujemo. V življenju nenehno sprejemamo ekonomske odločitve: kaj bomo kupili v trgovini, v kateri trgovini bomo nakupovali, kateri avtomobil bomo kupili in kako ga bomo plačali … Ekonomske odločitve sprejemamo tudi, ko se odločamo za poklic, študij, kariero itd. Še bolj pa v ospredje ekonomske zakonitosti vstopijo, ko se odločamo za samostojno podjetniško pot in je naš uspeh odvisen od naših sposobnosti poslovanja na trgu.

Pri predmetu boste spoznali glavne zakonitosti ekonomike, pomen in osnovne značilnosti podjetja, značilnosti proizvodne funkcije ter funkcije povpraševanja, ponudbe in stroškov. Spoznali boste tudi različne modele oblikovanja prodajnih cen in različne kazalnike za presojanje uspešnosti poslovanja podjetij.

Vsebina

Uvod v predmet (mikroekonomijo in makroekonomijo)

Uvod v ekonomiko podjetja

Opredelitev ekonomike podjetja in gospodarjenja

Podjetje

Koncepcija podjetja
Odločanje o poslovanju podjetja
Konkurenčno okolje podjetja

Teorija tržne ponudbe in povpraševanja

Zakon ponudbe
Zakon povpraševanja
Tržno ravnovesje

Teorija stroškov

Osnovni koncept stroškov
Prikaz posameznih vrst stroškov
Odgovornost za stroške

Teorija proizvodnje

Proizvodnja kot transformacijski proces
Učinkovitost proizvajanja
Proizvodna funkcija

Oblikovanje prodajnih cen

Ekonomski pomen oblikovanja prodajnih cen
Oblikovanje cen
Cenovno diskriminiranje

Premoženje podjetja in uspešnost

Uvod
Sredstva podjetja
Ocenjevanje uspešnosti podjetja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali ekonomske pojme, njihovo medsebojno povezanost in odvisnost ter značilnosti in zakonitosti gospodarjenja v podjetjih;
razumeli temeljne gospodarske koncepte in zakonitosti, ki jih lahko uporabijo v svojem življenju kot državljani, zaposleni in/ali potrošniki;
pridobili znanja za razumevanje temeljnih problemov gospodarjenja podjetij in načine njihovega reševanja;
sposobni razumeti ekonomske probleme ter uporabiti znanje za njihovo avtonomno reševanje v poslovni praksi;
razvili prilagodljivost, iniciativnost in odgovornost ter pozitiven odnos do dela;
razvili sposobnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov.

Finance

S financami se srečujemo vsak dan poslovno kot tudi zasebno, čeprav se tega niti ne zavedamo. Kako oceniti, katero posojilo je ugodnejše, kako izračunati obresti, s kakšnimi nevarnostmi se spoprijemamo pri najemanju posojil, kakšna je razlika med financiranjem in investiranjem ter med likvidnostjo in plačilno sposobnostjo, kako ugotovimo, ali je podjetje donosno, likvidno in deluje gospodarno, katere instrumente plačilnega prometa uporablja podjetje ipd.?

Z znanjem predmeta boste poznali odgovore na vsa vprašanja in znali aktivno sodelovati pri poslovanju vašega podjetja.

Vsebina

Finančna funkcija v podjetju kot poslovnem sistem
Aktivna in pasivna finančna funkcija
- Pridobivanje finančnih sredstev
- Plasiranje finančnih sredstev
Institucije finančnega trga
Finančni instrumenti
Obrestovanje
- Obresti kot cena tujih virov financiranja
- Zahtevana stopnja donosnosti kot cena lastniških virov financiranja
- Sedanja vrednost
- Prihodnja vrednost
- Anuitetni izračuni
Osnove finančne analize s spoznavanjem vsebine finančnih sodil
Osnove gospodarjenja s sredstvi in viri financiranja (viri pridobivanja sredstev)
- kreditni, upniški viri
- lastniški viri
Finančne klavzule v kupoprodajnih pogodbah
Instrumenti plačilnega prometa in instrumenti zavarovanja plačil
Mednarodno finančno okolje

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

usvojili in razumeli vsebino finančne funkcije;
usvojili in razumeli mesto in naloge poslovnih financ kot izvajalske funkcije v poslovnem sistemu;
razumeli vlogo mednarodnih financ v poslovnem okolju;
spoznali osnove finančnega načrtovanja;
spoznali temelje finančnih izračunov, ki so pomembni pri opredeljevanju cene virov financiranja;
znali razlikovati različne instrumente zavarovanja plačil in instrumente plačilnega prometa;
si razvijali vztrajnost, storilnostno usmerjenost, natančnost in odgovornost;
se zavedali pomena finančne funkcije v poslovnem okolju;
znali aplicirati teoretična znanja s področja financ v poslovnem sistemu;
sposobni organiziranja in izvajanja finančnih funkcij;
sposobni analize, kritične refleksije in dela v timu.

Marketing

Kaj vse spada v marketing? Zagotovo TV-oglasi, jumbo plakati, vsiljevanje izdelkov, ki jih ne potrebujemo, prodajanje izdelkov, ki škodijo naravi, ljudem, rastlinam, živalim … Vendar spadajo v marketing tudi širjenje idej o zaščiti okolja, uvajanje novega zdravila, razmere bivanja v stanovanjih in hišah …

Kar običajno vidimo, so le zunanje pojavne oblike marketinga, to pa so oglasi, embalaža, prodajne cene, izložbe, oblikovnost izdelkov, logotipi znamk izdelkov. Ne vidimo pa raziskovalnega dela pri proučevanju nezadovoljenih ali slabo zadovoljenih potreb in hotenj kupcev ter uporabnikov, dela v laboratorijih in razvojnih oddelkih, kjer strokovnjaki iščejo rešitve problemov mnogih ljudi. Ne vidimo razmišljanja marketinških strokovnjakov, ki vse navedene in druge učinke ter aktivnosti marketinga povezujejo v usklajeno celoto, tako da so ustrezni izdelki pravočasno, v ustreznem stanju, v ustreznih količinah na razpolago na ustreznih prodajnih mestih.

V sklopu predmeta boste natančneje spoznali razvoj in opredelitev trženja, temeljne tržne koncepte, tržno okolje, proces segmentiranja in pozicioniranja na trgu porabnikov, trženjski splet ter značilnosti posameznih elementov trženjskega spleta izdelka in osnovne koncepte blagovne znamke.

Vsebina

Razvoj in pomen menjalnih procesov v družbi
- osnovni alternativni načini zadovoljevanja potreb
- temeljni pogoji za obstoj in razvoj menjalnih procesov
- značilnosti menjalnih procesov, udeleženci v menjalnih procesih, objekti menjave
- enostavni in kompleksni sistem menjave
- marketing v globalnem prostoru
Opredeljevanje marketinga na osnovi različnih izhodišč
Organizacija in njeno ožje okolje
- dobavitelji
- odjemalci
- konkurenti
Organizacija in njeno širše okolje
Trg
- klasične opredelitve trga
- marketinške opredelitve trga
- tipi trgov
- tržni deleži
Različne miselnosti pri managementu marketinga
- "zaprte" miselnosti
- "odprte" miselnosti
Informacije za potrebe managementa marketinga
- interne primarne in sekundarne informacije
- eksterne primarne in sekundarne informacije
Strateški marketing
- razvoj strateškega marketinga
- vsebina strateškega marketinga
- proces strateškega marketinga
Taktični in operativni marketinga
- razvoj taktičnega in operativnega marketinga
- vsebina taktičnega in operativnega marketinga
- proces taktičnega in operativnega marketinga
Marketing in ostale poslovne funkcije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali razvoj in pomen marketinga v nacionalnem in mednarodnem prostoru;
spoznali razvoj in pomen marketinga v družbi in njenih organizacijah;
razumeli bodo pomen povezanosti marketinga z ostalimi poslovnimi funkcijami v organizaciji za celotno poslovanje;
spoznali in uporabljali osnovne koncepte – pojme marketinga;
spoznali in uporabljali različne vidike marketinga (marketing kot veščino, kot proces, kot splet aktivnosti, kot miselnost, kot organizacijsko tvorbo, kot znanost);
spoznali in uporabljali različne vidike marketinga v različnih tipih organizacij;
spoznali in znali uporabljati aktivnosti ter učinke marketinga;
spoznali in znali uporabljati sodobne koncepte marketinga;
znali izdelati trženjski načrt;
znali sprejemati strateške in taktične trženjske odločitve;
se usposobili za nadzor nad trženjskim poslovanjem;
vedeli, kako se raziskuje trg;
se usposobili za organiziranje trženjskega poslovanja organizacije;
krepili analitske in komunikacijske spretnosti ob uporabi trženjskih konceptov;
si razvijali kritičnost, samostojnost, samoiniciativnost in iznajdljivost.

Vodenje in ravnanje z ljudmi

V času izvedbe predmeta se boste seznanili s tematiko s področja vodenja in ravnanja z ljudmi. Vsebina predmeta vam bo pomagala pri plemenitenju (nadgradnji) znanj iz menedžmenta s poudarkom na vodenju in ravnanju z ljudmi (sodelavci), pri oblikovanju sodobne organizacije, ki zahteva obvladovanje tudi in predvsem na področju mehkih veščin, to je pri delu z ljudmi (vodenju, motiviranju, reševanju konfliktov). Vsebina tega predmeta vam bo pomagala, da se boste učinkoviteje oblikovali v še uspešnejše vodje.

Z aktivnostmi pri predmetih boste na konkretnih primerih usvojili znanje in se usposobili za uporabo različnih veščin vodenja in ravnanja z ljudmi pri vsakdanjem delu v svojem delovnem okolju.

Vsebina

Upravljanje (menedžment)
- dejavniki in načela menedžmenta
- proces menedžmenta (planiranje, organiziranje, vodenje, kontrola)
- različni menedžmentski pristopi (MBO, TQM, EFQM model odličnosti, japonski pristop …)
Menedžer
- naloge in vloge menedžerjev
- ravni menedžmenta
- delegiranje
Vodenje in vodje (leadership)
- pomen in sestavine vodenja
- vpliv, moč in odločanje vodij
- modeli in stili vodenja (vedenjski, situacijski, kontingenčni, transformacijski …)
- mentorstvo
- učeča se organizacija in teamsko delo
Motivacija
- potrebe in pričakovanja pri delu
- različni teoretični pristopi (Maslow, Herzberg, Glasser, Vroom …)
Ravnanje z ljudmi
- menedžment človeških virov
- oblikovanje delovnega mesta
- planiranje, zaposlovanje in usposabljanje ljudi
- ugotavljanje uspešnosti pri delu in karierni plan
- ravnanje z znanjem
- komuniciranje
- standard: Investors in People

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razlikovali specifiko upravljanja in vodenja, s posebnim poudarkom na opredelitvi celovitosti in razsežnosti pojma menedžment kadrovskih virov;
razvili spoznanja s področja menedžmenta in vodenja kot nadgradnjo že usvojenih znanj in praktičnih izkušenj, še posebej pa na področju upravljanja s človeškimi viri;
povezali podobnosti in razlike med managementom in vodenjem;
spoznali pomen učinkovitega vodenja in ravnanja z ljudmi za učinkovito izvajanje poslovnih funkcij;
preizkusili nova spoznanja o menedžmentu, vodenju, ravnanju z ljudmi ... s primerjanjem s situacijami v praksi,
kritično ocenjevali vrednost pridobljenih informacij in znanj s področja procesa menedžmenta, stilov vodenja in kadrovskih procesov;
razčlenjevali, kombinirali, preoblikovali in ustvarjali različne interpretacije podatkov informacij in situacij na področjih menedžmenta, vodenja in ravnanja z ljudmi;
znali razložiti naloge in vloge vodij in managerjev;
razvili sposobnosti komuniciranja, javnega nastopanja, profesionalnega odnosa do sodelavcev in dela, inovativnosti, samostojnosti in odgovornosti pri lastnem odločanju in delovanju;
se usposobili za nenehno prilagajanje in vseživljenjsko učenje;
si razvili občutljivost za odnose med ljudmi pri delu.

Osnove informatike

Uporaba računalnikov nam več ne uide ... Uporabljamo jih doma, v službi, pri študiju, pri tem uporabljamo različna računalniška orodja. Nekatera obvladamo bolj, druga manj. Pri predmetu Osnove informatike boste spoznavali informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pomen informatike v poslovnih procesih pa tudi kako pomembna je netetika v komuniciranju ob pomoči informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Predmet Osnove informatike je razdeljen na dva obsežnejša dela: na bolj teoretični del in praktične vaje. Pri teoretičnem delu predmeta se boste spoznali s koncepti računalništva in informatike, z različnimi strokovnimi pojmi s tega področja, z zgodovinskim razvojem in trenutnimi trendi. Pri praktičnih vajah boste utrjevali svoje znanje uporabe pisarniških računalniških programov: urejevalnika besedil, elektronskih preglednic, orodja za izdelavo predstavitev ipd.

Vsebina

Osnovni pojmi informatike

odločitveni proces
pomen in razsežnost informacij
informacijski sistem in informacijski proces

Računalnik

razvoj računalnikov
strojna oprema računalnika
programska oprema
trendi razvoja

Podatkovne baze in podatkovna skladišča

razvoj
osnovni pojmi
podatkovne strukture
programi za upravljanje PB
trendi

Telekomunikacije

razvoj telekomunikacij
osnovni pojmi
omrežja, protokoli
mobilna omrežja
trendi

Internet in internetna tehnologija

razvoj
internetna tehnologija
internetne storitve
elektronsko poslovanje
internet stvari

Izzivi informacijske/digitalne družbe

ergonomija uporabe računalnika in mobilnih naprav
zasebnost
intelektualna lastnina
varnost
kakovost življenja (zasvojenost z digitalno tehnologijo, digitalni razkorak, digitalne kompetence)
digitalna transformacija

Računalniška in informacijska pismenost

uporaba urejevalnika besedil
uporaba elektronskih preglednic
uporaba programa za pripravo predstavitev
iskanje in uporaba informacij
net etika

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

zavedali se bodo pomena informatike v poslovnem sistemu kot pomembne poslovne funkcije v povezavi z ostalimi funkcijami;
širše poznali informatiko in informacijsko komunikacijske tehnike in tehnologije;
poznali uporabo računalniških orodij v delovnem procesu;
sposobni samostojne uporabe računalnika pri delu in študiju;
sposobni pravilne izbire in uporabe ustreznih računalniških orodij;
sposobni samostojnega iskanja, analize in predstavitve informacij;
razvili bodo natančnost, vztrajnost in samoiniciativnost;
razvili bodo sposobnost samostojne izbire in uporabe računalniškega orodja glede na specifike delovne ali učne situacije;
razvili bodo sposobnost dela v timu.

Metodologija družboslovnega raziskovanja

Družboslovna metodologija izhaja iz sociologije, ki je po svoji naravi »nejeverna« veda. Sociologija nič ne vzame za samoumevno, ne verjame, da je življenje takšno, kot se nam kaže, nenehno se sprašuje, kaj se skriva zadaj. Družbo in kulturo misli na način, ki vodi v potrebo po nadaljnjih razlagah. In kako si družboslovec/-ka razlaga, kako družba deluje? Z raziskovanjem. Tako da ljudi opazuje, sprašuje, živi nekaj časa z njimi, preračunava uradne statistične podatke, analizira medijske tekste itd. O tem, kako naj to počne, govori družboslovna metodologija.

Pri vsebinah predmeta se boste seznanili z osnovnimi koncepti v metodologiji družboslovnega raziskovanja, s postavljanjem raziskovalnih vprašanj in oblikovanjem raziskovalnih hipotez, z zbiranjem podatkov, oblikovanjem anketnih vprašalnikov ipd.

Vsebina

Osnovni pojmi družboslovnega raziskovanja
- raziskovanje, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje
- vrste raziskav
- znanstveno spoznanje
- poti znanstvenega spoznavanja
- viri znanstvenega spoznavanja
Znanstveni aparat
- prevzemanje besedila
- dokumentiranje uporabljenih virov
- raba opomb
Faze (potek) empirične raziskave
Raziskovalne metode (deskriptivna, kavzalna – neeksperimentalna, eksperimentalna)
Postopki zbiranje podatkov
- anketiranje
- postopki ocenjevanje
- postopki merjenja stališč
- intervju
- opazovanje
Struktura seminarske in diplomske naloge
Empirična raziskovalna vaja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

usposobljeni za iskanje in uporabo znanstvenih in strokovnih dokumentov;
usposobljeni za uporabo metod družboslovnega raziskovanja in postopkov zbiranja podatkov;
usposobljeni za samostojno empirično raziskovalno delo;
usposobljeni za empiričnih seminarskih in diplomskih nalog ter drugih raziskovalnih poročil;
razvili samozavest za komuniciranje z okoljem in oblikovanje lastnih stališč;
znali zbirati, analizirati in interpretirati relevantne podatke na področju poslovnih procesov ob uporabi metod družboslovnega raziskovanja;
razvili kritičnega mišljenja;
razvili vztrajnosti, natančnosti, zanesljivosti in odgovornosti pri delu.

Poslovno komuniciranje

Komuniciranje je sestavni del našega vsakodnevnega življenja in pogosto mislimo, da je to že samo po sebi dovolj in smo v komunikaciji z drugimi uspešni. To seveda ne drži. Še posebno v poslovnem okolju se pomembnosti komuniciranja kot veščine, ki se je je treba naučiti in jo nato nenehno dopolnjevati, vse premalo zavedamo. Sposobnost poslovnega komuniciranja nam lahko pomaga pri sklepanju poslov ali pa nas pri tem krepko ovira. V današnjem času imajo prednost tisti, ki zmorejo v kratkem času sogovorniku prenesti ravno pravšnjo količino potrebnih informacij, ki jih je sogovornik sposoben jasno razumeti. Pri predmetu Poslovno komuniciranje boste razvijali spretnosti jasnega, ciljnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja ter dobili veliko usmeritev, ki vam bodo pomagale to veščino tudi po zaključku predmeta izpopolnjevati naprej.

Vsebina

Temelji poslovnega komuniciranja
- Vloga poslovnega komuniciranja
- Opredelitev in pomen poslovnega komuniciranja
Komunikacijski procesi
- Komunikacijski modeli
- Informacije in komunikacijske kode
- Tehnologije poslovnega komuniciranja
Osebni in dinamični psihodinamični vidik komuniciranja
- Osebnost komunikatorja
- Socialno psihološki aspekti verbalnih interakcij
- Komunikacijski nesporazum
- Osebnostni dejavniki uspešnega komuniciranja
Vrste poslovnega komuniciranja
- Poslovni razgovor
- Poslovni sestanek
- Nastopi in predstavitve
- Pisno komuniciranje
Aplikacije poslovnega komuniciranja
- Poslovna pogajanja
- Poslovno komuniciranje v prodaji
Etika, morala in kultura v poslovnem komuniciranju
- Vidiki etičnosti in moralnosti v poslovnem komuniciranju
- Kulturni in estetski dejavniki v poslovnem komuniciranju

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali temeljne pojme in vloge poslovnega komuniciranja;
spoznali vrste in področja poslovnega komuniciranja;
razumel in znal uporabljati različne načine komuniciranja v globalnih in večkulturnih okoljih;
sposobnost analize in reševanja konkretnih problemov poslovnega komuniciranja za izvajanje poslovnih funkcij organizacije;
spoznali komunikacijske procese in njihovo tehnološko podporo;
razumeli osebnostne in psihodinamične vidike komuniciranja, vrste in področja ter aplikacije poslovnega komuniciranja;
spoznali aplikacije poslovnega komuniciranja pri poslovnih pogajanjih in prodaji;
spoznali etične, moralne in estetske vidike poslovnega komuniciranja, razvili kritičnost v poslovnem komuniciranju in osebno kulturo komuniciranja;
se usposobili za vodenje poslovnih sestankov, razgovorov, predstavitev za uspešnega pogajalca;
se usposobili za učinkovito pisno komuniciranje in komuniciranje v prodaji;
si pridobili samozavest pri komuniciranju s širšim okoljem in zastopanju lastnih stališč;
znali uspešno in učinkovito poslovno komunicirati v ob upoštevanju etičnih, moralnih in estetskih vidikov komunikacijske situacije;
razumeli družbeno ekonomsko in kulturno pogojenost delovanja organizacij v nacionalnem in mednarodnem prostoru z vidika poslovnega komuniciranja.

Poslovno komuniciranje in interkulturni dialog (ang., nem., ita. ali rus.)

Pred nekaj leti je bilo znanje angleškega ali kakega drugega svetovnega jezika zaželeno, danes pa je za vstop na trg dela nujno. Delodajalci ne gledajo več le na strokovno izobrazbo, vedno pomembnejše je, da kandidati za zaposlitev obvladajo tuje jezike, zlasti na svojem delovnem področju.

Znanje tujega jezika omogoča poslovno komunikacijo po vsem svetu, s poznavanjem drugih tujih jezikov pa lahko prebijete led pri novih poslovnih partnerjih ali si zagotovite dobre temelje za uspešna pogajanja. Znanje tujih jezikov pomeni vašo strokovno kompetenco ne glede na to, ali vodite mednarodni tim ali pa delate kot referent v pisarni – omogoča hitrejše reševanje problemov, morebitnih konfliktov in izzivov, pomeni vaše medkulturne kompetence, saj se poleg jezika učite tudi kulture, običajev, zgodovine.

Pri predmetu se boste seznanili z različnimi poslovnimi kulturami, razvijali prilagodljivost in iznajdljivost v komuniciranju s tujimi poslovnimi partnerji ter čut za medkulturno raznolikost.

Vsebina

Poslovno sporazumevanje
- Predstavitev sebe in sodelavcev
- Predstavitev dejavnosti in organizacijske strukture podjetja
- Predstavitev izdelka oz. primerjava prednosti in slabosti
- Predstavitev delovnega okolja
- Poimenovanje administrativnih del in orodij
- Sporazumevanje po telefonu
- Organizacija poslovnih obiskov, ekskurzij, seminarjev
- Delo s strankami
Poslovna korespondenca
- Poslovna korespondenca (ponudba, povpraševanje, naročilo, opomin, reklamacija)
- Interna poslovna korespondenca (poročila, protokoli, načrti, zapisniki, dogovori, zapiski)
- Priložnostna korespondenca (čestitke …)
- Osebna korespondenca (prošnja za delovno mesto, življenjepis …)
Interkulturna komunikacija
- Nacionalna identiteta in interkulturna raznolikost
- Spoznavanje nemško govorečih dežel in interkulturni dialog
- Sprejem tujih gostov
- Primerjalna poslovna etika

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

obvladovanje kulture jezika in sporazumevanja v mednarodnem okolju;
sposobnost komunikacijske interakcije v poslovnih okoliščinah ob upoštevanju in razumevanju nacionalne identitete in interkulturnih posebnosti;
sposobnost razumevanja in uporabe strokovnega besedišča na področju poslovnega komuniciranja za uresničevanje poslovnih funkcij organizacije v mednarodnem okolju;
sposobnost samostojnega vodenje korespondence v jasnem, pravilnem in učinkovitem slogu obvladovanje komunikacijskih veščin za samostojno nastopanje in komuniciranje v globalni družbi;
sposobnost samostojnega in učinkovitega dela s strokovno literaturo in slovarji;
sposobnost uporabe sodobnih informacijskih virov;
sposobnost kritične refleksije in timskega dela;
pozitiven odnos do dela in odgovornost za delo.

Družba, država in etika

Družba, država in etika so pojavi, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in v njih sodelujemo. Velikokrat si ne znamo predstavljati, kaj točno kateri pojav pomeni, ali pa menimo, da točno vemo, za kaj gre, pri tem pa se ne znamo odmakniti na potrebno razdaljo, govoriti o posameznem pojavu nevtralno in ga povezati z drugimi pojavi. Namen predmeta je, da bi z njegovo pomočjo presegli vsakdanje nesistematično pogovarjanje v stilu aktualne politične debate in si zgradili splošni koncept ali skelet o družbi, kamor bi lahko pregledno obešali svoja podrobnejša in trajnejša spoznanja o njej. Pri predmetu boste spoznali razlike med skupnostjo in družbo, kar zajema družbenost človeka, družbene procese, družbene skupine, družbeno stratifikacijo in družbeno mobilnost, spoznali boste pojem države, kaj pomeni pravna in kaj socialna država ter kaj pomenijo osnove etike, kodeksi poklicne etike in etika postindustrijske družbe.

Vsebina

Skupnost in družba
- izvorni elementi skupnosti (Toennies)
- menjava, blago in vrednost
- naravno pravo in družbena pogodba
- družbena razslojenost
- družbena ureditev
Država in pravo
- običaji in tradicije
- država in zakon
- ustavnost
- pravna država
- socialna država
Etika
- red, pravo, morala
- osnove in zgodovina etike
- družbenomoralne norme
- morala in pravo
- poklicna etika (kodeksi)
- etika informacijske družbe

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

obvladali osnovni družboslovni aparat;
razumeli razmerja med skupnostjo, družbo in državo;
dojeli zgodovinskost družbe;
razumeli družbene različnosti v svetu;
spoznali perspektive informacijske družbe in globalizacije;
razumeli družbene korenine etike;
razlikovali med moralo in pravom;
prisvojili poklicno etiko (kodeks);
si razvili interes in pozitiven odnos do delovnih obveznosti in odgovornosti do dela.

Seminar: Uvod v študij

Za študijski uspeh je pomembna temeljita priprava na študij. Z aktivnostmi, izvedenimi pri seminarju, študenti razvijejo večjo samozavest in pripravljenosti za aktivno sodelovanje med študijem, dobijo spodbudo in motivacijo za pozitiven pristop k študiju. Na seminarju se seznanijo s fakulteto, organizacijo ter načinom dela in študija na fakulteti. Pomemben del seminarja je spoznavanje virtualnega učnega okolja in tehnologij za uspešen študij ter razvoju kompetenc pri učenju učenja in učenju online. Prehod v študij je za študente tako lažji, uspešnost v poznejših fazah študija pa večja.

Vsebina

Etični kodeks študenta
Net etika
Uspešno online delo in učenje
Tehnike učinkovitega branja
Pisanje zapiskov
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
Študijski vodič in informiranje
Navodila za pripravo pisnih nalog
O strokovnem slogu in kompoziciji
Priprava načrta za izdelavo seminarske naloge

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

seznanitev z net etiko;
usvojitev tehnike uspešnega online dela in učenja;
usvojitev tehnike učinkovitega branja;
sposobnost vrednotenja strukture strokovnih besedil;
obvladovanje zakonitosti strokovnega sloga in kompozicije;
sposobnost analiziranja in primerjanja ustreznosti navajanja virov in načina citiranja;
sposobnost vrednotenja načrta izdelave naloge;
usvojitev zakonitosti javne predstavitve ob svojem govornem nastopu;
sposobnost analize in kritičnega vrednotenja govornega nastopa;
sposobnost samorefleksije o lastnem strokovnem napredku;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in pripravljenost na sodelovalno delo;
sposobnost timskega dela;
sposobnost kritične /samo/refleksije.

Organiziranje in menedžment

Znanja organiziranja in menedžmenta so ključna za vse uspešne vodje in organizatorje. Namen predmeta je oblikovati spoznanje, da so organizacija, organiziranje in menedžment dejavniki, ki se med seboj prepletajo tako v institucionalnem kot v procesnem smislu. Predmet vam bo pomagal pri plemenitenju (nadgradnji) vaših vlog v oblikovanju sodobne organizacije, moderne organizacijske kulture in klime, nadalje pri sodobnem menedžmentu, ki zna uporabljati ustrezne metode planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja, ter pri oblikovanju organizacijskih strategij, prepoznavanju in reševanju konfliktnih situacij v organizacijah.

Vsebina

Razumevanje organiziranja in menedžmenta

pojmovanje menedžmenta (menedžment kot proces, institucije menedžmenta, veščine in sposobnosti menedžerjev)
kriteriji uspešnosti menedžmenta
bistvo organizacije in organiziranja

Okolje organizacije

lokalno in globalno okolje
organizacija in njene interakcije z okoljem
deležniki in njihov pomen ter interesi
družbena odgovornost in trajnostni razvoj
vrednote in poslovna etika

Organizacija in organiziranost

načela in dejavniki organizacije
organizacijske funkcije in strukture
sistemski vidik organizacije
vedenje organizacije (organizacijska kultura in klima)
spremembe v organizaciji in življenjski cikel organizacije

Strateško načrtovanje

vizija in poslanstvo
strateška orodja (SWOT, Portfeljska matrika, Porterjeva analiza …)
postavljanje ciljev
strategije

Sodobni organizacijski in menedžerski koncepti

organizacijska agilnost
menedžment kvalitete in TQM
ciljno vodenje, upravljanje z zavzetostjo
učeča se organizacija

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali in razumeli pojem menedžment;
spoznali in razumeli pomen organiziranosti;
sposobni kritično oceniti uspešnost menedžmenta;
sposobni analizirati okolje organizacije;
razumeli pomen vrednot in poslovne etike;
sposobni implementirati načela trajnostnega razvoja v poslovanje;
analizirati organiziranost podjetja ali organizacije;
spoznali življenjski cikel organizacije;
razumeli pomen strateškega načrtovanja;
spoznali orodja strateškega planiranja ter jih znali uporabiti v praksi;
postaviti in analizirati cilje in strategijo organizacije;
sposobni v praksi udejanjati koncept organizacije agilnosti;
razumeli sodobne organizacijske in menedžerske koncepte.

Obvezni predmeti

Metode dela z različnimi ciljnimi skupinami

V literaturi boste našli toliko definicij o metodah dela, kot je avtorjev, vendar se bodo le malo razlikovale. Ni tako zelo pomembno, katero klasifikacijo metod boste vzeli za svojo, veliko pomembnejše je, da prepoznavate aktivnost, ki je pri določeni metodi prevladujoča (branje, pisanje, poslušanje, praktično delo, kombinacija več aktivnosti ...). Drugi pomemben vidik pa je, h komu je ta aktivnost usmerjena. Lahko v ospredje postavlja tistega, ki poučuje (moderira, vodi …), na primer predavanje ali prikazovanje, lahko pa v ospredje postavi učečega se, na primer pogovor, igra vlog, seminar. Te metode so pri učenju odraslih posebno pomembne in uporabne, saj imajo odrasli praviloma že veliko znanja, predvsem pa življenjskih izkušenj, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. Še pomembnejše je, da je metoda uporabljena oziroma izvedena v skladu s cilji učenja, ob primerno izbrani vsebini.

Vsebina

Na kandidata naravnano izobraževanje (learner centered education)

Ugotavljanje glavnih karakteristik pri posamezni ciljni skupini
Posebnosti posameznega učenca in prilagajanje metod in oblik izobraževanja
Opredelitev nekaterih ciljnih skupin: mladi z nedokončano šolo, brezposelni, funkcionalno nepismeni (dolgotrajno brezposelni), vodilni v podjetjih, starejši, razne interesne skupine
Analiza razmer, v katerih bo izobraževanje potekalo
Načelo individualizacije, integriranosti in fleksibilnosti

Izbor metod za posamezne ciljne skupine

Kriteriji za izbor izobraževalnih metod
Prilagajanje metod individualnim potrebam in učnim navadam učencev
Izkustveno učenje v različnih socialnih skupinah
Patronažno izobraževanje
Metoda razlage in pojasnjevanja
Izobraževanje na daljavo
E- izobraževanje
Raziskovalno izobraževanje
Izobraževalno svetovalno delo
Metodičen model za posamezno ciljno skupino
Razgovorna metoda
Metode dela s pisanimi viri
Informacijsko komunikacijska tehnologija in metode izobraževanja odraslih

Mentorstvo

Kriteriji za izbor mentorjev
Proces mentoriranja kot socialni odnos
Dialog in samostojno izobraževanje odraslih

Identifikacija konkretne ciljne skupine

Prilagojen izbor izobraževalnih metod.
Sprotno preverjanje in opazovanje uspešnosti učenja.
Didaktični pomen fleksibilnosti in integriranosti izobraževanja pri posameznih izobraževalnih programih

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

obvladali raziskovalne metode, postopke in procese za ugotavljanje potreb po izobraževanju ter programov evalvacije vseživljenjskega izobraževanja;
razvili komunikacijske sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
sposobni uporabe znanj in spretnosti s področja poslovanja in menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja v praksi;
sposobni vnašanja inovativnih pristopov pri menedžmentu vseživljenjskega izobraževanja v različnih izobraževalnih kontekstih;
razvili pozitiven odnos do učenja in razumevanja pomena vseživljenjskega izobraževanja, ter zmožnost širjenja te naravnanosti;
sposobni načrtovanja in uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v načrtovanju izobraževalnega procesa;
usposobljeni za podporo in svetovanje posameznikom in skupinam pri samostojnem načrtovanju kariere in vseživljenjskega izobraževanja;
sposobni razvijanja dobrih praks, ki spodbujajo enakost, raznolikost, vključenost in socialno pravičnost v programih vseživljenjskega izobraževanja v vseh obdobjih življenja.

Osnove človekovega razvoja v socialnem okolju

Vsakdo med nami se v življenju spoprijema z drugačnimi izzivi. Kljub vsej raznolikosti pa smo si v marsičem podobni. Razvojna obdobja, skozi katera prehajamo v življenju, so samo en primer. Vsi smo tudi vpeti v odnose z drugimi. Kako poteka razvoj od rojstva do pozne odraslosti? Se v odraslosti še lahko spreminjamo? Kako razumeti ljudi okoli nas?

Pri predmetu boste odkrivali osnove razvojne in socialne psihologije. Oboje boste dopolnili z najnovejšimi dognanji pozitivne psihologije, ki proučuje, kako razvijati svoje potenciale ter živeti polno in zadovoljno življenje. Nekatera spoznanja boste skušali preverjati tudi v vsakdanjem življenju.

Vsebina

Teorije psihičnega razvoja
- osnovna načela psihoanalitskega, vedenjskega in kognitivnega pojmovanja razvoja
- Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja
- Bronfenbrenerjeva ekološkosistemska teorija: ravni okoljskih sistemov
- sociokulturna teorija Vigotskega: območje bližnjega razvoja
Dejavniki razvoja: dednost, okolje, samodejavnost
Področja razvoja
Kontekstualnost razvoja
Razvojna obdobja (prenatalno obdobje, dojenček in malček, zgodnje, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, zgodnja, srednja in pozna odraslost) ter njihove razvojne značilnosti s poudarkom na socialnem razvoju
Socialna kompetentnost
Socialne skupine
Pomembni socialni sistemi in njihova vloga v različnih razvojnih obdobjih:
- Družina
- Vrstniki
- Izobraževalno in delovno okolje
- Institucije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje ključnih zakonitosti in dejavnikov človekovega razvoja ter razvojne značilnosti človeka od spočetja do smrti; razumevanje vloge ožjega in širšega socialnega okolja na človekov razvoj v vseh življenjskih obdobjih;
analiza pogojev razvoja v socialnem okolju ter razlikovanje med spodbudnimi in zaviralnimi razvojnimi dejavniki za pomoč uporabnikom v kritičnih življenjskih situacijah;
razvoj občutljivosti za razvojne potrebe, probleme in duševne stiske uporabnikov ter njihovo motiviranje in usmerjanje v različne aktivnosti;
usposobljenost za povezovanje znanja razvojne psihologije s spoznanji drugih ved o razumevanju razvoja posameznika v širšem družbenem kontekstu;
razumevanje vloge različnih socialnih sistemov tekom človekovega razvoja ter usposobljenost za uporabo ter znanj pri oblikovanju pomoči različnim ciljnim skupinam uporabnikov;
razvoj kritičnosti do laičnih in popularnih pojmovanj socialnih dejavnikov človekovega razvoja;
razvoj empatičnosti, občutljivosti za socialne situacije ter spoštovanja različnosti kot kvalitete.

Medgeneracijsko povezovanje

Pri predmetu boste spoznali različne dobre prakse na področju medgeneracijskega povezovanja in jih tudi sami raziskovali. Zanimale nas bodo tudi vaše izkušnje o sodelovanju z različnimi generacijami v ožjem socialnem okolju, vaše eventualno udejstvovanje pri projektih v vlogi prostovoljca/prostovoljke ali zaposlenega v kateri izmed nevladnih organizacij. Doseganje ciljev, kot so organizacija socialne mreže, izvedba projektov v njej, uporaba znanj in socialnih veščin na področju poslovanja, menedžmenta in socialnih storitev, zahteva obvladovanje komunikacijskih spretnosti. Kakovostna komunikacija je osnova razvoja dobrih medsebojnih odnosov in medgeneracijskega povezovanja.

Vsebina

Demografska gibanja v Sloveniji in EU
Civilna družba kot temeljni okvir sodelovanja med generacijami in skupnost generacij
Posledice demografskih gibanj
Model treh obdobij življenja v človekovem razvoju
Potrebe različnih generacij
Temeljni koncepti sodelovanja med generacijama
Pomen in karakteristike socialnih mrež
Menedžment staranja na delovnem mestu
Vloga NVO pri povezovanju generacij
Projekti namenjeni povezavi različnih generacij
Definicija tima in učenje dela v timu
Prikaz različnih možnosti sodelovanja med generacijama

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali bodo zgodovino razvoja organizacij na področju medgeneracijskega sodelovanja v nacionalnem in mednarodnem kontekstu;
spoznali bodo posamezne generacije in starostne skupine ter njihove značilnosti;
razumeli bodo temeljne koncepte na področju solidarnosti in sodelovanja med generacijami ter na področju prostovoljstva;
usposobili se bodo za nekatere metode dela s prebivalci v lokalni skupnosti in soseski;
dobili bodo vpogled v možne oblike povezovanja med generacijami in njihovega sodelovanja;
analizirali bodo vloge širšega družbenega okolja pri delovanju organizacij medgeneracijskega sodelovanja ter se naučili predvidevanja rešitev ter posledic na področju njihovega delovanja;
usposobili se bodo za interdisciplinarni pristop ter obvladovanje komunikacijskih spretnosti in sposobnost pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljnih skupin uporabnikov;
na praktičnem primeru se bodo usposobili za uporabo raziskovalnih metod za diagnosticiranje potreb ciljnih skupin v svojem socialnem okolju;
razvili bodo fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja, oblikovanje lastnega mnenja in samorefleksije;
razvili bodo pozitiven odnos do kreativnega obvladovanja medgeneracijskih problemov in se naučili evalvirati učinke svojih dosežkov.

Komunikacija in medosebne kompetence

S problemi komuniciranja in medosebnih kompetenc se srečujemo vsakodnevno. Pogosto se nam porajajo vprašanja, kot so, kakšna je vloga komunikacije kot medosebnega procesa za zadovoljevanje interesov, druženja, premoščanja razlik, oblikovanja stališč in pozitivnega odnosa do drugih; kaj se dogaja v medosebnih odnosih, zakaj je ustrezna komunikacija tako pomembna; kako vplivajo naša čustva na medosebne odnose. Pri predmetu boste iskali odgovore na taka in podobna vprašanja.

Poleg tega se boste seznanili s pojmom osebnosti in medosebnih odnosov – kognitivnimi procesi, emocijami in motivacijskimi vidiki osebnosti. Aktivnosti vas bodo spodbujale k razmisleku o lastni osebnostni, osebnostni razlikah in zmožnostih ocenjevanja duševnostni sočloveka. Prav tako boste usvojili pojme, kot so ideali in vrednote, ki nas vse življenje vodijo k doseganju naših ciljev, ter modele komuniciranja.

Vsebina

osebnost, osebnostne lastnosti in temeljne dimenzije osebnosti;
vloga osebnosti v komuniciranju in medosebnih odnosih;
osnove transakcijske analize, strukturalni in komunikacijski (funkcijski) model ego stanj ter analiza transakcij;
kognitivne sheme, kategorizacija in kognitivna predelava verbalnih sporočil;
značilnosti in zakonitosti neverbalnega komuniciranja;
čustva, čustveno komuniciranje in emocionalna inteligentnost;
odnosno komuniciranje, konflikti in strategije reševanja konfliktov.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje vloge osebnosti v komuniciranju in medosebnih odnosih;
razumevanje komunikacije kot medosebnega procesa za zadovoljevanje interesov, druženje, premoščanje razlik, oblikovanje stališč in pozitiven odnos do pomembnih drugih;
razumevanje transakcijske analize kot teorije osebnosti in komunikacije ter uporaba principov transakcijske analize pri komuniciranju in medosebnih odnosih;
poznavanje posebnosti verbalne in neverbalne komunikacije in zmožnost celostnega sprejemanja in vrednotenja (ne)verbalnih sporočil;
sposobnost razlikovanja in interpretiranja različnih pomenov govorice telesa oz. neverbalnega komuniciranja;
razumevanje vloge čustev oz. emocionalne inteligentnosti v medosebnih odnosih, predvsem v kontekstu odnosnega komuniciranja;
razumevanje vzrokov za nastanek konfliktov v medosebnih odnosih in sposobnost oblikovanja konstruktivnih strategij reševanja problemov;
samo-spoznavanje in kritična refleksija lastnih prednosti in omejitev pri komuniciranju in v medosebnih odnosih.

Projektni menedžment in timsko delo

V vsakdanjem in poklicnem življenju se kar naprej srečujemo s projekti – nalogami in dejavnostmi, ki imajo točno določene cilje. Projektno vodenje in projektna organizacija dela nista nikakršna čarobna paličica, ki bi ohlapno skupino brez natančno določenih ciljev in načina komunikacije navzven in navznoter spremenila v tekoči trak za izvedbo projektov. Pravzaprav pomeni projektno vodenje največjo spremembo za tiste, ki projekt vodijo, in od njih tudi največ zahteva. Tu ni velike znanosti, poleg skrbnega načrtovanja in upoštevanja vseh pogojev, ki jih postavlja okolje, zahteva tudi veliko discipline pri spremljanju projekta in predvsem stalno prilagajanje spremembam.

Kaj je to projekt? Kakšen je dober projektni vodja, katera znanja in lastnosti ima? Je dovolj, da je velik strokovnjak na vsebinskem področju projekta? Iz česa je sestavljen projektni načrt in kdo je odgovoren za pripravo projektnega načrta? Pri vsebinah predmeta in s pomočjo detektivske izobraževalne igre boste razvili kompetence projektnega vodenja.

Vsebina

definicija projekta
- določitev ciljev projekta
- določitev vektorjev projekta
- definiranje dimenzij projekta
- definiranje aktivnosti projekta
vpliv sprememb na projekt in projektno okolje
- prepoznavanje deležnikov projekta
- razumevanje vloge deležnikov
- predstavitev projektnega načrta deležnikom projekta
- uskladitev in potrditev projektnega načrta
- razumevanje vsebine in oblike načrta obvladovanja tveganj
izvedba procesov planiranja
- izbira organizacijske sheme
- strukturiranje projekta
- priprava projektnega načrta
  - planiranje aktivnosti, nosilcev in rezultatov
  - ocena trajanja aktivnosti
  - določanje nosilca aktivnosti
  - določanje rezultata aktivnosti
  - povezovanje aktivnosti v mrežo
  - določanje kritične poti
- uporaba orodja s področja projektnega vodenja
pomen nadzora projekta
- spremljanje teka projekta, sestanki, reševanje konfliktov
- predstavitev dokumentov projektnega načrta
- poročanje o stanju na projektu
- pripravljanje sestankov
- uporaba informacijskih virov
aktivnost ob zaključku projekta
- predstavitev rezultatov projekta deležnikom
- zaključno poročilo
- poprojektne aktivnosti

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

seznanili se bodo s projektnim vodenjem kot orodjem za učinkovito realizacijo ciljev in s konceptualnimi osnovami ter sodobnimi tehnikami vodenja projektov;
znali bodo aplicirati znanje v procesih priprave in izvedbe projektov;
znali bodo uporabljati sodobne tehnologije za predstavljanje projekta;
znali bodo vrednotiti sodobne metode predstavljanja projekta;
znali bodo uporabljati sodobno orodje za načrtovanje projekta;
znali bodo predstaviti projekt in poročati o projektu;
sposobni bodo analize, sinteze in predvidevanja rešitev;
sposobni bodo samostojnega strokovnega dela;
sposobni bodo timskega dela.

Sodobno poslovno okolje in storitvena dejavnost

Pri predmetu boste spoznali in opravili analizo poslovnega okolja ter hkrati pripravili smernice za strategijo nastopa oz. pozicioniranje podjejta v poslovnem okolju. Pomembno je, da se boste naučili prepoznati priložnosti v dinamičnosti in konkurenčnosti sodobnega poslovnega okolja, obenem boste tudi znali uporabljati različne metode in tehnike za upravljanje sprememb.

Pri predmetu boste usvojili razumevanje in razvijanje svobodne podjetniške pobude. Ta spada med temeljne vrednote, ki utemeljujejo tržno gospodarstvo in svobodno demokratično družbo.

Vsebina

opredelitev poslovnega okolja podjetja in zakonitosti delovanje poslovnega okolja;
dinamičnost in konkurenčnost sodobnega poslovnega okolja;
globalni premiki in izzivi v poslovnem okolju in v storitveni dejavnosti;
strategije podjetij in pozicioniranje v lokalnem in mednarodnem poslovnem okolju;
vrste in posebnosti posamezne storitvene dejavnosti;
obvladovanje sprememb in storitvene dejavnosti;
trendi in pomen sodobnih tehnologij pri poslovanju in uvajanju sprememb v storitveni dejavnosti;
migracije delovne sile in njen vpliv na storitvene dejavnosti;
vpliv velikost organizacije na poslovanje storitvenega podjetja;
vloga in pomen turizma kot storitvene dejavnosti v sodobnem gospodarstvu;
vključenost posameznih storitvenih dejavnosti v turizem.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje in razumevanje sodobnega poslovnega okolja in njegovega delovanja, kulturnih in družbenih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize;
razumevanje vpliva globalnega okolja na razvoj poslovnega okolja;
razumevanje strategije podjetja in možnosti pozicioniranja podjetja v sodobnem poslovnem okolju;
poznavanje izzivov v globalnem poslovnem okolju in v storitveni dejavnosti ter obvladovanje sprememb;
sposobnost razumevanja in razvijanja svobodne podjetniške pobude;
sposobnost učenja na osnovi relevantnih virov z različnih področij teorije in prakse;
razvoj sposobnosti interdisciplinarnega mišljenja in sodelovanja;
uporaba metodoloških orodij;
sposobnost timskega dela;
sposobnost uporabe relevantnih domačih in mednarodnih virov, uporabe elektronskih virov in kritične analize relevantne literature;
sposobnost uporabe napredne tehnologije.

Delovno in socialno pravo

Delo in zaposlitev sta v življenju vsakega posameznika izjemno pomembna. Zagotavljata nam eksistenco, zadovoljstvo, občutek pripadnosti in zavedanje, da smo družbi potrebni. Vsak od nas je del sistema, ki brez posameznikov ne bi mogel delovati. Naše delo je pomembno. Pomembne pa so tudi pravice, ki iz dela izhajajo. Pri predmetu boste razmišljali o delu, delovnih razmerjih, naših obveznostih in pravicah.

Namen predmeta je, da spoznamo probleme pri zaposlovanju v Sloveniji, prav tako pa tudi postopek sklenitve delovnega razmerja, od priprave objave prostega delovnega mesta, določitve kriterija za zaposlitev, opravljanja razgovora, izbire delavca, obvestitve kandidata do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri predmetu se boste seznanili tudi z delovanjem sodnega sistema, z delovanjem sodišč in specifičnim postopkom pred delovnimi in socialnimi sodišči.

Vsebina

Temeljna načela delovnega prava
- pravica do dela
- načelo sindikalne svobode
- načelo varstva človekove integritete v delovnih razmerjih
- načelo varstva pri delu
- načelo solidarnosti
Pravni viri delovnega prava
- mednarodnopravni viri in pomen Mednarodne organizacije dela
- pravo Evropske unije in njen pomen za Republiko Slovenijo
- prost pretok delavcev kot temeljna ekonomska svoboščina v EU
- Ustava Republike Slovenije
- Zakon o delovnih razmerjih
- socialni sporazum in kolektivne pogodbe
- sodna praksa
Ustava Republike Slovenije in socialna varnost
- pomen in vloga 2. odst. Ustave RS (analiza ustavnosodne prakse)
- druge sorodne določbe (prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom, socialne pravice, pravice iz zdravstvenega varstva in pokojninskega zavarovanja, socialna funkcija lastnine, svobodna gospodarska pobuda)
Evropska unija in socialna država de lege ferenda
- evropski trendi socialnih pravic
Delovno razmerje
- sklenitev delovnega razmerja
- sistemizacija delovnih mest
- pogodba o zaposlitvi (razlika med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu, pripravništvo in poskusno delo, delovni čas, plačilo za delo)
Odgovornost delavcev
- disciplinska in odškodninska odgovornost
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
- redno prenehanje (razlogi, roki, obveznosti)
- izredno prenehanje (razlogi – 110. in 111. člen ZDR)
Sodno varstvo pravic delavcev
Temeljna načela socialnega prava:
- enotnosti
- univerzalnosti
- solidarnosti
- delitve po potrebah
- demokratičnosti
- socialna varnost in razmerje do delovnega prava
Posebni del socialnega prava
- socialni primer, zavarovalni primer
- socialno varstvo, socialno skrbstvo, dajatve iz socialne varnosti
- pojem in vrste brezposelnosti

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali bodo funkcioniranje institucionalnega sistema delovnega prava in socialne varnosti;
uporabljali bodo pridobljena znanja v kadrovskih in sorodnih področjih bodočega dela;
usvojili bodo znanja, potrebna za sklepanje delovnopravnih pogodb;
usvojili bodo tehnike za pripravo internih aktov s področja delovnega prava in socialne varnosti;
spoznali bodo delovanje državnega sistema zavarovanja na področju socialnega in zdravstvenega varstva;
spoznali bodo delovanje sodnega sistema – delovanja sodišč in specifičnega postopka pred delovnimi in socialnimi sodišči;
tako v javnem kot v zasebnem sektorju bodo lahko delovali v procesu participacije, saj bodo usvojili znanja s področja socialnega dialoga;
razvili natančnost in sistematičnost;
razvili sposobnost timskega dela.

Inovativni in inovacijski menedžment

Inovacije in z njimi inovativno razmišljanje nam pomagajo izoblikovati ključne vzvode za začetek razumevanja dolgoročnega razvoja poslovnih sistemov. Inovativno razmišljanje nima nekega strogega začetka in upajmo, sploh ne konca. S pravilnim znanjem se lahko vsak posameznik, ki je uspešno krmaril med viharji poslovnega sveta ali pa si to želi, nauči in sprejme enega glavnih virov za ustvarjanje dodane vrednosti.

Pri predmetu Inovativni in inovacijski menedžment boste spoznali, kako učinkovito voditi inovativne procese, kako jih spoznati, prepoznati in izoblikovati. Vizija predmeta je, da je lahko v prihodnosti vsak študent mednarodni inovativni ali inovacijski menedžer, čigar znanje ni vezano le na lastno okolje, temveč je sposoben s svojim znanjem prepoznati priložnost ne glede na stopnjo razvoja okolja, v katerem je sam znotraj neke poslovne organizacije in njenega procesa.

Vsebina

Inovativni in inovacijski menedžment

novi pristopi in trendi v menedžmentu
evolucijski poslovni model in vloga inovativnosti v njem

Ustvarjalnost in inoviranje

razlike med inovativnostjo, inventivnostjo in ustvarjalnostjo
vrste in primeri inovacij
odprto in trajnostno inoviranje

Inovacijski proces

faze, orodja in metode inovacijskega procesa
tehnike in metode ustvarjalnega razmišljanja
analiza potreb trga
segmentacija
tržna manifestacija (prodajno-marketinške strategije)
načini in tehnike učinkovite predstavitve idej in projektov

Misleča (inovativna) okolja

temeljne značilnosti mislečih okolijmedstrukturni timi in participativni model
metode in orodja za razvoj inovativnih okolij
model 8 +1 poslovnih odnosov
deležniki inovacijskega prostora
inovativna kultura

Vloga menedžerja

razlike med inovacijskim in inovativnim menedžerjem
celostni osebnostni razvoj
človeški, strukturni in socialni kapital
vloga inovacijskega menedžerja pri upravljanju posameznika in tima

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje vloge inovativnosti in ustvarjalnosti v evolucijskem modelu poslovnih sistemov;
poznavanje razlik med inventivnostjo in inovativnostjo ter različnih vrst inovacij;
usvojitev ključnih korakov inovacijskega procesa;
razumevanje vloge menedžerja v upravljanju mislečega podjetja;
poznavanje orodij za razvoj mislečih (inovativnih) okolij;
analiziranje poslovnih primerov na osnovi evolucije poslovnih sistemov;
načrtovanje izvedbe ideje do tržne manifestacije;
organiziranje in vodenje medstrukturnega timskega dela;
prepoznavanje lastnih ključnih sposobnosti, kreativnosti in odgovornosti.

Izbirni predmeti (študent izbere dva predmeta)

Organiziranje neprofitnih organizacij

Nepridobitne organizacije (NPO) delujejo z različnimi poslanstvi in v različnih okoljih, ki nanje tudi različno vplivajo. Za njihovo delovanje so pomembne tako kultura v posamezni državi kot nezadovoljene potrebe državljanov, spodbude in organiziranost države, število organizacij ipd. Neprofitne organizacije so zelo vpete v svoje poslovno okolje. Znati morajo prepoznati aktualne družbene probleme, najti rešitve za svoj obstoj ali zagon novih projektov in pri tem ves čas sodelovati z drugimi.

Pri predmetu študenti ob študijah primerov profitnih in neprofitnih organizacij rešujejo določene probleme in predlagajo rešitve. Spoznajo ozadje delovanja neprofitnih organizacij, osnovne pojme in najnovejše trende. Poznavanje osnovnih pojmov s področja NPO in nekaterih teoretskih izhodišč je ključnega pomena za splošno razgledanost pri organiziranju in vodenju nepridobitnih organizacij pa tudi za uspešno strokovno komuniciranje na tem področju. Prav tako študenti spoznajo osnovne informacije o virih financiranja NPO in pridobijo vpogled v zahtevnost pridobivanja sredstev za delovanje NPO.

Vsebina

OSNOVNI KONCEPTI
- neprofitne organizacije, nevladne organizacije, neprofitni sektor, civilna družba
- neprofitne organizacije pri nas in v svetu
- politični, pravni in ekonomski vidiki neprofitnih organizacij
- sektorji, področja, industrije, mreže
TEMELJI IN PODROČJA NEPROFITA
- politične teorije neprofita
- ekonomske teorije neprofita
- neprofit in družbene spremembe
- neprofit in podjetništvo
- neprofit in socialni kapital
- neprofit v zdravstvu, sociali, kulturi itn.
- neprofit in politika
DILEME ORGANIZIRANJA NEPROFITA
- določanje in izvajanje odgovornosti
- merjenje dosežkov in učinkovitosti
- nadzorovanje
- komercializacija in konflikt interesov
- bodočnost neprofitnih in nevladnih organizacij

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznali pomena neprofitnih dejavnosti;
razumeli osnovne koncepte o neprofitnih, nevladnih organizacijah, cd itd.;
poznali globalne mreže neprofitnih in nevladnih organizacij;
obvladali metode za analizo neprofitnega sektorja;
obvladali koordinacijo neprofitnih organizacij;
poznavali regulatorni okvira neprofitnega sektorja v Sloveniji;
poznali smernice EU na neprofitnem področju;
prepoznali potrebe in interese za delovanje neprofitnega sektorja;
znali aplicirati in implementirati teoretično znanje o organiziranju neprofitnih organizacijah v poslovno prakso in razvili vztrajnost, storilnostno usmerjenost, natančnost in odgovornost;
razvili interes in pozitiven odnos do delovnih obveznosti in odgovornosti do dela.

Izobraževanje in kadrovski menedžment

Znanje je danes prav tako potrebno kot hrana in pijača. Potrebujemo ga vsak dan in vse svoje življenje. Znanje tudi izjemno hitro zastareva, v povprečju zastari v treh do petih letih, na nekaterih področjih še prej. To je dobra novica, saj z znanji in spoznanji pri tem predmetu marsikomu lahko pomagamo načrtovati izobraževanje ter s tem tudi osebni in profesionalni razvoj. Čeprav imamo na področju kadrovskega menedžmenta veliko število modelov in sistemov, pa je izobraževanje še vedno najučinkovitejša in najbolj prepoznana intervencija za povečanje produktivnosti oz. učinkovitosti. In ne le to. Že Arie de Gues je zapisal: »Preživele bodo tiste organizacije, ki se bodo učile hitreje.« Preživeli bodo torej tisti posamezniki, ki bodo hitreje potovali po učni krivulji, in tiste organizacije, ki bodo poleg pridobivanja znanja zmogle ustvarjati tudi novo znanje.

Pri predmetu bo govor o glavnih izzivih menedžmenta znanja. S pomočjo aplikativnih nalog pri predmetu študenti pridobljeno teoretično znanje lahko nemudoma prenesejo v prakso.

Vsebina

Temelji kadrovskega menedžmenta

trg dela in s tem povezano kadrovanje
razvoj človeških virov v globalnem konkurenčnem okolju
analiza organizacijskih vlog in načrtovanje kadrov
upravljanje organizacijske kulture in različnosti - multikulturno in multigeneracijsko delovno okolje
DNK Inovativnosti – ustvarjanje inovativne organizacije
strateško načrtovanje in upravljanje karier
IKT za podporo kadrovskemu menedžmentu
strategije kadrovanja v organizaciji
koncepti in nova vloga dela v sodobni družbi (mobilnost, večkariernost)

Menedžment izobraževanja

vodenje učeče se organizacije
transformacija izobraževalne službe v oddelek za razvoj učinkovitosti in izboljšav
metode in tehnike ugotavljanja potreb po izobraževanju
načrtovanje izobraževanja zaposlenih
upravljanje timskega izobraževanja
upravljanje coachinga in mentorstva
upravljanje tihega znanja organizacije
upravljanje tacitnega in eksplicitnega znanja
od učeče k misleči se organizaciji - upravljanje inovativne organizacijske kulture
strokovni profili
IKT za podporo menedžmentu izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razvili strateško razmišljanje in pogled na vlogo kadrovskega managementa ter pomen vseživljenjskega izobraževanja;
spoznali vzpostavljanje in razvoj filozofije učečih se sistemov;
razumel pomen usklajevanja obstoječih, želenih in zahtevanih znanj glede na organizacijsko vlogo;
razvili lasten proces ustvarjalnega razmišljanja in znali oblikovati proces razvoja inovativne organizacije;
razvili spretnosti opazovanja in znali identificirati izobraževalne in razvojne potrebe organizacije;
razvili spretnosti načrtovanja (načrtovanje karierne poti v organizaciji, pretvorba razvojnih potreb v konkretne izobraževanja), vedenja in nadzorovanja procesov izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
razvili logično-analitične spretnosti in znali izmeriti dodano vrednost izobraževanja;
sposobni voditi time;
sposobni učinkovite komunikacije in reševanja konfliktov.

Organiziranje kakovosti življenja

Zdrav način življenja je vrednota, ki bi morala vsakemu posamezniku pomeniti eno od prioritet v življenju. Predmet Organiziranje kakovosti življenja je namenjen seznanitvi s področjem zdravja in zdravega življenja. Spoznali boste osnovne teoretske koncepte, analizo trenutnega stanja v Sloveniji in po svetu, se seznanili z izbranimi področji javnega zdravja ter analizirali dobre prakse preventivnih ukrepov za zdravo življenje in razvijali lastne projektne zamisli.

Vizija predmeta je seznaniti študente z zgoraj omenjenimi vsebinami in jim podati osnovna znanja za reševanje izzivov na področju zdravja in ukrepov za zdravo življenje.

Vsebina

Življenjska obdobja in psihološki problemi:
- Družina, vloge, dinamika
- Moški/Ženska odnos
- Partnerstvo
- Starševstvo
- Nasilje
- Otroci kot žrtve nasilja in zlorabe moči
- Spolne zlorabe, žrtve in storilci
- Zlorabe moči, vrste in zaščita v kasnejših obdobjih
- Asertivnost in asertivni trening
- Problemi staranja
- Krizna srednja leta
- Življenjske izgube
- Procesi žalovanja
- Oblike pomoči in samopomoči
Obvladovanje stresa:
- Življenjske situacije ogroženosti, škode in nenadnih zasukov
- Zdravju škodljive navade in življenjski slog
- Spreminjanje navad
- Pozitivni življenjski slog, optimizem
- Individualne in skupinske oblike pomoči
- Kognitivno-vedenjske oblike pomoči
- Sprostitvene tehnike
- Tehnike vizualizacije
- Terapevtske tehnike imaginacij
Ko pridejo bolezni:
- Motnje prehranjevanja in organizirana pomoč: prenajedanje in zvišana telesna teža, bulimija, anoreksija. Vzroki in pojavnost.
- Možnost organizirane pomoči.
- Psihosomatske motnje in bolezni kot posledica zdravju škodljivega življenjskega sloga in navad.
- Možnost samopomoči in organizirane psihološke in psihosocialne pomoči.
- Kronične bolezni in kvaliteta življenja z njimi.
- Hospitalizacija in pojavi naučene nemoči bolnika.
- Bolnik in stresne situacije, povezane z preiskavami in terapevtskimi posegi. Organizirana priprava na operacijo.
- Akutna in kronična bolečina.
- Bolečina kot posledica stalnih napetosti in stresov.
- Organizirana pomoč in samopomoč pri akutni bolečini.
- Organizirana, interdisciplinarna pomoč pri kroničnih bolečinskih stanjih.
- Komunikacija. Terapevtska komunikacija. Aktivno poslušanje. Rogersova nedirektivna metoda pomoči.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

se seznanijo s celostnim, biopsihosocialnim modelom zdravja in bolezni;
spoznajo številne prednosti celostnega pristopa k reševanju problemov zdravja in bolezni glede na obstoječ biomedicinski model;
z usvojenim psihološkim znanjem zmorejo razumevati zvezo med človekovimi navadami in prevladujočim življenjskim slogom ter problemi zdravja kot tudi bolezni;
zmorejo razumeti in organizirati psihosocialno pomoč različnim ogroženim skupinam prebivalstva;
usvojijo znanja in spoznajo pomen ustrezne komunikacije, še posebno pa terapevtske komunikacije in aktivnega poslušanja in ustreznega nudenja socialne podpore in pomoči posamezniku v stiski, povezane s psihofizičnim zdravjem ali boleznijo;
so zmožni analitično-sintetičnega razumevanja družbenih pojavov glede na njegov pomen in možnosti posameznika za skladen psihofizični razvoj;
so zmožni kritične presoje obstoječe družbene mreže oskrbe in pomoči posamezniku v stanju porušenega psihofizičnega ravnovesja in predlagati nove oblike pomoči;
so zmožni kritično in celovito razumeti in ovrednoti posameznikovo skrb za ohranjanje zdravja z vidika interesov družbene skupnosti;
so zmožni svoja spoznanja in videnja psihosocialnih pojavov in oblik pomoči argumentirano posredovati drugim osebam in skupinam in doseči soglasje v postavitvi ciljev, reševanju problemov, v organiziranem in celovitem pristopu k reševanju problemov zdravja in bolezni;
na osnovi pridobljenih znanj, opažanj in spoznanj so zmožni slediti tudi interesom ohranjanja in krepitve lastnega zdravja, spoznati prednosti načel permanentnega učenja in jim v praksi tudi slediti kot težiti k lastni neprestani skrbi za osebnostno rast;
razvili kreativnosti in prilagodljivost;
razvili pozitivni odnos do dela.

Marginalne družbene skupine

Živimo v družbi in času, v katerem so marginalne družbene skupine postale naša realnost, pa vendar tudi v času, ko je izjemno pomembno razumeti dinamiko njihovega nastajanja in možnega spreminjanja.

Ob vsebinah predmeta študenti bolje razumejo problematiko marginalnih družbenih skupin in njihov položaj v Sloveniji, kaj pomeni teorija revščine, socialna izključenost in kakšna je socialna politika v Sloveniji, s poudarkom na izboljševanju položaja posameznih marginalnih skupin v naši državi.

Pri predmetu študenti spoznajo ključne teorije: teorijo revščine, socialne izključenosti in marginalnosti. Na podlagi identificiranih pomembnih življenjskih področij in izbranih kazalnikov spoznajo in analizirajo položaj marginalnih družbenih skupin v Sloveniji. Hkrati se seznanijo s socialno politiko v Sloveniji in posebej z ukrepi, ki so namenjeni izboljševanju položaja posameznih marginalnih skupin v Sloveniji.

Vsebina

Pojem marginalnih skupin, procesi, tipi in dimenzije marginalnosti.
Historiat, tipi in mehanizmi socialne izključenosti.
Ambivalentnost »privilegirane« marginalnosti (subkulture) mladih in kontrakulture kot bega iz marginalnosti.
Teoretični koncepti marginalnosti (družbena izključenost, dno družbene lestvice, revščina, družba tveganja, depreviligiranost, etnična stratifikacija, etnična distanca, ipd.).
Koncepti, teorije in funkcije revščine (relativna in absolutna revščina, dilema praga revščine).
Koncepti dela in socialnopsihološke posledice brezposelnosti.
Socialne posledice staranja in značilnosti kulture starejših.
Migracije, multikulturnost in problemi socialne integracije.
Problemi socialne integracije Romov.
Študij drugih (izbranih oz. regionalno zastopanih) marginalnih skupin: berači, brezdomci, zasvojenci, pijanci ...

Cilji in kompetence

Študenti pri predmetu pridobijo naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznajo in znajo identificirati specifične socialne probleme moderne (slovenske) družbe, kot so revščina, socialna izključenost, brezposelnost, diskriminacija, ipd.;
poznajo poglavitne marginalne skupine (oblike marginalnosti) v slovenski in širši moderni družbi;
poznajo in razumejo procese ter mehanizme marginalizacije in izključenosti kot tudi njihove posledice;
poznajo temeljne teoretične in analitične koncepte, ki tematizirajo problematiko marginalnih družbenih skupin;
razumejo oblike delovanja marginalnih družbenih skupin v dinamiki razslojenosti družbe;
spoznajo družbeno neenakost kot različnost vlog in položajev ter ključne določilnice neenakosti (moč, bogastvo, ugled, družbeni status) kot tudi pojem statusne inkonsistence;
razvijejo sposobnost analitičnega in kritičnega pogleda na družbeno realnost;
razvijejo občutljivost za potrebe ljudi z dna družbene lestvice;
pridobijo znanja za diagnosticiranje potreb ter organiziranje socialnih storitev za različne marginalne (kot) ciljne skupine - na različnih ravneh upravljanja;
poznajo vlogo, pomen ter načine organiziranja aktivnosti za družbeno integracijo marginalnih skupin in posameznikov - v perspektivi socialne države, civilno-družbenih organizacij in kvalitete življenja;
si razvijejo fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
razvijejo pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.

Profesionalni razvoj

Nenehne spremembe so postale ena redkih stalnic sodobne družbe, vseživljenjsko učenje in izobraževanje pa med ključnimi oblikami upravljanja in razvoja človeških potencialov. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kot tudi od organizacij. Da bi bile današnje organizacije uspešne, morajo biti hitre, spretne in odzivne. Prisiljene so iskati in razvijati nove priložnosti in konkurenčne prednosti ter vlagati v zaposlene.

Pri predmetu študenti spoznajo različne plati usposabljanj, modele in oblike profesionalnega razvoja ter se usposobijo za oblikovanje osebnega kompetenčnega okvira.

Vsebina

1. Kaj je profesionalni razvoj?

intencionalni proces
zunanji proces
sistematični proces

2. Modeli in oblike profesionalnega razvoja

trening
opazovanje/ocenjevanje
sodelovanje in razvoj
učne skupine
povpraševanje - raziskovanje
individulno vodene aktivnosti
mentoriranje
supervizija
couching

3. Učenje in učitelji

motivacija za učenje

4. Osebnostni razvoj

samozavest in samopodoba
osebnostna rast
razvoj kompetenc

5. Kompetence (ključne in generične)

kompetence v izobraževanju
razvrščanje kompetenc
uvajanje in uporaba kompetenc

6. Karierni razvoj

samoevalvacija /osebni kompetencni okvir/
načrtovanje kariere
spremljanje kariernega razvoja
portfolio

7. Oblikovanje učinkovitega modela

profesionalnega razvoja
kratkoročne in dolgoročne prednosti

8. Evalvacija profesionalnega razvoja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

usvojili teoretično in praktično znanje s področja profesionalnega razvoja in interdisciplinarno znanje, potrebno za razumevanje strokovnih in delovnih problemov ter uspešno delovanje v okviru poslovnih kompetenc menedžerja vseživljenjskega izobraževanja;
sposobni implementacije in aplikacije teoretičnega znanja s področja profesionalnega razvoja v poslovno prakso;
spoznali in razumeli temeljne pojme, vloge in procese profesionalnega razvoja;
poznali in razumeli različne modele profesionalnega razvoja ter bodo sposobni izbire adekvatnega modela v različnih situacijah;
poznali in razumeli pomen ter vlogo učenja in učiteljev;
poznali in razumeli pomen osebnostnega in kariernega razvoja ter bodo usposobljeni za načrtovanje razvoja kariere;
sposobni oblikovanja in razvijanja učinkovitega modela profesionalnega razvoja;
usposobljeni za evalvacijo profesionalnega razvoja;
se zavedali pomembnosti profesionalnega razvoja ter znali usmerjati lasten profesionalni razvoj;
sposobni učinkovite komunikacije v delovnem okolju.

Odnosi z javnostmi in družbena odgovornost

Družbena odgovornost podjetij je delovanje podjetja v korist podjetja samega in vseh njegovih deležnikov. Z družbeno odgovornim ravnanjem si podjetja oz. organizacije gradijo ugled. Vprašanje ugleda pa je močno povezano tudi s pravilnim komuniciranjem družbeno odgovornih ravnanj. Če pogledamo razvoj v zadnjem letu, lahko trdimo, da družbena odgovornost zavzema vedno več prostora tudi v medijih in korporacijah. Kaj to je in kako je povezano z odnosi z javnostmi, boste spoznali pri vsebinah predmeta, obenem pa se boste seznanili z najboljšimi družbeno odgovornimi projekti v Sloveniji in tujini.

Vsebina

Družba, kultura in komuniciranje
- posamezniki, skupine in poslovna kultura
- medkulturna komunikacija
- človekove pravice
Kodeksi poklicne etike
- kodeksi poklicne etike v odnosih z javnostmi
Družbena odgovornost
1. definicija pojma
2. kategorije družbene odgovornosti
3. vloga praktikov s področja odnosov z javnostmi pri družbeni odgovornosti
Temelji odnosov z javnostmi
- deležniki organizacije
- umestitev v organizacijski strukturi
- odkrivanje problemov in priložnosti v odnosih z javnostmi
Etični vidiki odnosov z javnostmi
- etika medijskih komunikacij
Pomen odnosov z javnostmi
- družbeni pomen odnosov z javnostmi
- aktualno stanje v Sloveniji in EU
Načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje odnosov z javnostmi
- odnosi z notranjimi javnostmi
- odnosi s finančnimi javnostmi
- vladni in javni odnosi
- odnosi z lokalno skupnostjo
- odnosi z mediji
- mednarodni odnosi
Proces ravnanja odnosov z javnostmi
- analiziranje in raziskovanje organizacijskega okolja/definiranje problema
- načrtovanje komunikacijskih programov
- delovanje in komuniciranje
- merjenje uspešnosti komunikacijskih programov, spremljanje in nadzorovanje rezultatov
- načrtovanje in izvedba kampanj
Pravni vidiki odnosov z javnostmi
Orodja in tehnike odnosov z javnostmi

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali in razumeli dinamično razmerje organizacije z njenim notranjim in zunanjim okoljem;
poznali in razumeli družbene procese;
razumeli odnose z javnostmi in njihovo povezanost z vzpostavljanjem vzajemnih in koristnih odnosov;
se zavedali povezanosti aktivnosti odnosov z javnostmi in družbeno odgovornostjo;
poznali in obvladali etiko odnosov z javnostmi kot eno temeljnih vodil pri izvajanju aktivnosti podjetja;
usposobljeni za analiziranje poslovnega okolja in prepoznavali ter kritično opozarjali na priložnosti, pasti, težave in izzive podjetja z vidika odnosov z javnostmi z namenom vključevanja v druge poslovne procese organizacije;
usposobljeni za sodelovanje pri strateškem načrtovanju projektov s področja odnosov z javnostmi;
razlikovali in definirali namen odnosov z javnostmi v primerjavi s tržnim komuniciranjem/korporativnim komuniciranjem;
poznali in implementirali orodja, tehnike in namen odnosov z javnostmi za doseganje poslovnih ciljev organizacije;
razvili kolegialnost do sodelavcev in lojalnost do organizacije;
razvili kooperativnost in timsko delo;
razvili kritično presojo.

Obvezni predmeti

Praktično izobraževanje v delovnem okolju

Zaposlovalci si danes želijo sodelavce, ki so pripravljeni na takojšnje učinkovito delo. Praktično izobraževanje v delovnem okolju je odlična priložnost za vse, ki tovrstnih izkušenj nimate, da si jih pridobite in spoznate, kako posamezno delovno okolje diha in živi v praksi. Z opravljanjem aktivnosti, ki izhajajo iz študijskega programa, boste v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji sodelovali z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavali raznolikost delovnih mest in nalog ter hkrati razvijali kompetence, ki vam bodo omogočale napredek na strokovni in osebnostni ravni.

Vsebina

Študenti v okviru praktičnega izobraževanja v delovnem okolju/strokovne prakse v obsegu 320 ur opravljajo delo v neposrednem delovnem okolju, in sicer skladno z vsebino študijskega programa.

Študenti si:

Izberejo podjetje oz. delovno organizacijo
Izberejo mentorja v delovni organizaciji
Pripravijo načrt strokovne prakse
Opravljajo prakso
Napišejo poročilo o opravljeni praksi

Študenti se na tak način seznanijo s poslovnimi, delovnimi in informacijskimi procesi in vsebinami v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji, pridejo v kontakt z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavajo raznolikost delovnih mest in nalog. Obenem razvijajo odgovornost do dela in reflektirajo o lastnem napredku – strokovnem in osebnostnem.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje organiziranosti in delovanja podjetij oz. organizacij;
sposobnost samostojnega opravljanja strokovnega dela;
sposobnost povezovanja usvojenih teoretičnih znanj s predmetnih področij programa z neposrednimi izzivi v delovnem okolju;
sposobnost zaznavanja potencialne problematike v delovnem okolju in iskanje rešitev;
sposobnost analize in sinteze informacij;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in pripravljenost na sodelovalno delo;
prevzemanje odgovornosti za lastno delo;
sposobnost timskega dela;
sposobnost kritične /samo/refleksije;
razvoj prilagodljivosti, iniciativnosti in odgovornosti ter pozitivnega odnosa do dela.

Zaključna strokovna naloga ali dva dodatna izbirna predmeta

Na podlagi akreditacije visokošolskega študijskega programa in njegovih sprememb, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in pozneje njegov naslednik NAKVIS, študenti dodiplomskih visokošolskih programov, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko opravijo dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izberejo med izbirnimi predmeti v visokošolskih strokovnih študijskih programih na DOBA Fakulteti.

Vsebina

Izbor obravnavane teme
Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
Odločanje o pristopu k problematiki in izboru delovne strategije
Priprava dispozicije zaključne strokovne naloge:

Opredelitev obravnavane problematike in teoretičnih izhodišč
Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
Opredelitev metod in tehnik obravnavanja problematike za doseganje ciljev naloge
Opredelitev členjenosti vsebine
Opredelitev literature in virov

Prijava teme in mentorja zaključne strokovne naloge
Vzorčenje in zbiranje podatkov
Študij literature in virov
Izdelava zaključne strokovne naloge
Priprava predstavitve zaključne strokovne naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v poslovnem okolju na področju programa;
sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
razvoj kritične presoje;
sposobnost uporabe raziskovalnih metod;
zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
sposobnost analize in sinteze informacij;
sposobnost partnerskega dela;
sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
sposobnost samostojnega učenja;
sposobnost uporabe informacijske tehnologije.

Seminar: Priprava na strokovno prakso

Dobra priprava je pol uspeha, pravijo. Tako je tudi dobra priprava na opravljanje strokovne praske oz. praktičnega izobraževanja v delovnem okolju pomembna za to, da boste uspešno razvili kompetence in pridobili kar največ ustreznih izkušenj iz neposrednega delovnega okolja. Pri seminarju vas bomo seznanili z odgovornostmi vseh deležnikov, s pravili in drugimi organizacijskimi vidiki. Z usmerjanjem vas bomo vodili skozi proces priprave na strokovno prasko, da se boste izognili pastem in strokovno prakso uspešno opravili.

Vsebina

Študenti se v okviru seminarja pripravijo na strokovno prakso, pripravijo načrt prakse, svoj življenjepis in izberejo podjetje.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost samostojne organizacije in načrtovanja svojega dela;
sposobnost analize in sinteze informacij;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in pripravljenost na sodelovalno delo;
prevzemanje odgovornosti za lastno delo;
sposobnost timskega dela;
sposobnost kritične /samo/refleksije;
razvoj prilagodljivosti, iniciativnosti in odgovornosti ter pozitivnega odnosa do dela.

Poljubni izbirni predmet

Smer Sociala

Socialno podjetništvo in zadružništvo

Socialno podjetništvo poleg razvoja in trženja produktov ustreza še dvema drugima pogojema: prvič, da na družbeno inovativen način odgovarja na temeljne potrebe družbe in lokalnega okolja, in drugič, da deluje po načelih ekonomske demokracije, kar pomeni širše deležniško soupravljanje podjetja in omejitve glede delitve dobička.

Cilj predmeta je, da študenti na osnovi izkustvenega učenja razvijejo znanja in kompetence aktivnih načrtovalcev poslovanja socialnih podjetij od ideje do uresničitve.

Vsebina

Uvod v podjetništvo
- Temeljni pojmi, definicije podjetništva, podjetnika
- Klasično in sodobno razumevanje podjetništva
- Podjetništvo v nacionalnem in mednarodnem prostoru
Socialno in družbeno podjetništvo
- Temeljni pojmi socialnega podjetništva in zadružništva
- Specifične karakteristike socialnih podjetij
- Stanje razvoja socialnega podjetništva na terenu
- Potencial in perspektiva socialnega podjetništva in zadružništva
- Socialno podjetništvo in zadružništvo v nacionalnem in mednarodnem prostoru
Podjetnik
- Temeljne značilnosti in lastnosti socialnega podjetnika
- Miti o podjetnikih
- Razlike med socialnimi podjetniki in menedžerji
Podjetniška priložnost
- Ustvarjalnost in kreativnost v podjetništvu
- Generiranje družbeno odgovornih idej
- Pomen družbenih inovacij
Ime, pojem kulture in morale nasploh, predvsem pa v poslovnem svetu
- Vrline vzornega poslovnega obnašanja v sodobnem poslovnem svetu
- Družbena odgovornost podjetnika in podjetja
Moralne dileme socialnega podjetnika pri poslovanju
- Moralni vidiki nastopanja podjetnika/podjetja v javnosti
- Odnos podjetnika do kupcev, partnerjev, konkurence
- Odnos do domačih običajev v poslovnem svetu

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

seznanili se s sodobnim razumevanjem podjetništva, ovirami za razvoj podjetništva in različnimi načini spodbujanja podjetništva;
seznanili se z razvojem socialnega podjetništva in zadružništva v nacionalnem in mednarodnem prostoru;
spoznali specifične karakteristike socialnih podjetij za razliko od »klasičnih« podjetij;
spoznali, kakšen je potencial in perspektiva socialnega podjetništva in zadružništva;
izvedeli, kakšno je trenutno stanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva na terenu;
spoznali ključni pomen zadruge (cooperative) kot najbolj primerne pravne oblike za razvoj socialnega podjetja (social enterprise) ter koncept družbenih inovacij (social inovation), ki se nahaja v temelju razvoja socialne ekonomije kot generatorja družbenih sprememb (social change);
obvladali osnovne pojme in definicije podjetništva in podjetniških aktivnosti;
spoznali posebnosti socialnega oz. družbenega podjetništva;
podrobno spoznali vseh pet sestavin podjetniškega procesa in sicer podjetnika, podjetniško priložnost, ustvarjalnost in inoviranje, sredstva in vire za zagotavljanje sredstev in podjetniško okolje, in njihovo vlogo v praksi;
se usposobili izpeljati koristno načrtovanje podjema in oceniti potencial uspeha;
se usposobili za samostojno delo in delo v timu;
znali spoštovati raznolikost in multikulturnost pri poslovanju v globalnem svetu.

Organiziranje prostovoljnega dela in podporne mreže

Zakon o prostovoljstvu definira prostovoljstvo kot »družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Poleg tega pa krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.«

Pri predmetu boste spoznali značilnosti organiziranega prostovoljnega dela, načine vodenja in spremljanja prostovoljcev, dejavnike motiviranja prostovoljcev ter učinke prostovoljnega dela za uporabnike, prostovoljce, organizacije in skupnost. Spoznali boste osnovne metode spremljanja in evalvacije prostovoljnega dela ter svoje znanje preizkusili v praktičnih nalogah.

Vsebina

Značilnosti organiziranega prostovoljnega dela
- vrste in struktura prostovoljskih organizacij
- poslanstvo in strateške usmeritve
- področja prostovoljnega dela in ciljne skupine
- vloga prostovoljcev v organizaciji
- naloge prostovoljcev
Organiziranje prostovoljnega dela
- načrtovanje, vodenje in usmerjanje prostovoljnega dela
- evalvacija prostovoljnega dela
- timsko delo (vodenje in odločanje)
- medosebni odnosi v organizaciji
- mreženje prostovoljskih organizacij
- družbeni položaj prostovoljskih organizacij
- sodelovanje družbenih struktur na področju prostovoljnega dela
- prostovoljstvo v profitnih organizacijah
Podpora prostovoljcem in profesionalni razvoj
- izobraževanje
- mentorstvo in vodenje prostovoljcev
- spremljanje in evalvacija prostovoljnega dela
- usklajevanje ciljev organizacije in preferenc prostovoljcev s potrebami uporabnikov
- sodelovanje prostovoljcev z organizacijo
- strategije pridobivanja in ohranjanje prostovoljcev v organizaciji
Motivacija za prostovoljno delo
- etika prostovoljstva
- prostovoljstvo v različnih življenjskih obdobjih
- pobude in vzpodbude za prostovoljno delo
- vrednote prostovoljstva
- spreminjanje motivacije pri prostovoljnem delu
- zadovoljstvo prostovoljcev
- nagrajevanje prostovoljcev
Učinki prostovoljnega dela
- kompetence in profesionalni razvoj
- motivacija in vrednostne orientacije
- samopodoba in samospoštovanje
- socialni kapital
- zadovoljstvo in koristi uporabnikov
- učinki za prostovoljske organizacije
- širši družbeni učinki

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne kompetence in predmetno-specifične:

razumevanje vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
sposobnost uporabe znanj in spretnosti s področja poslovanja, menedžmenta ter socialnih storitev;
obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov za potrebe izboljšanja kakovosti delovanja organizacije ter socialnih storitev;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih izhodišč, modelov organiziranja socialnih storitev ter raziskovalnih ugotovitev in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
sposobnost za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
interdisciplinarna uporaba temeljnih znanj s področja poslovnih in organizacijskih ved, socialne politike ter komunikacijskih spretnosti in sposobnost uporabe teh znanj pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
razumevanje prepletenosti funkcij organiziranja in menedžmenta ter strokovnega nudenja pomoči uporabnikom za učinkovito delovanje socialnih organizacij;
razvoj veščin in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
sposobnost sodelovanja in povezovanja in reševanja konfliktov in pogajanja z različnimi deležniki, ki delujejo na področju socialnega varstva na regionalni, lokalni in mednarodni ravni;
si razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
razvili pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.

Organiziranje prostočasnih aktivnosti otrok in mladostnikov

Prosti čas je vsakdanja in hkrati kompleksna tema. »Današnji mladi so preveč pasivni. Sploh ne vedo, kako aktivno preživljati prosti čas,« pogosto slišimo. Po drugi strani pa: »Današnji otroci so preobremenjeni s kupom dejavnosti. Takoj po vrtcu in šoli se jim že mudi na plesne vaje, v glasbeno šolo, h košarki, k skavtom, nemščini. Saj sploh nimajo časa za igro!« Stereotipi o otrocih, ki popoldneve preživljajo ob televiziji in računalnikih, so še zelo živi. Hkrati pa nas preplavljajo resničnostne oddaje o iskanju talentov, ki so polne zgodb o mladih, ki ogromno svojega časa, truda in trdega dela vložijo v lovljenje svojih pevskih, plesnih, športnih in drugih sanj. Kje je v tem nasprotij polnem svetu prostega časa otrok in mladostnikov naša vloga?

Pri predmetu boste raziskovali, kako organizirati dejavnosti neformalnega učenja, ki bodo odgovarjale na potrebe otrok in mladostnikov, se skladale z njihovimi željami in interesi, podpirale njihov razvoj in morda celo odgovarjale na kak pereč družbeni izziv. Spoznavali boste, kako so se pojmi otroštva, mladosti in prostega časa razvijali in spreminjali skozi zgodovino ter vpliv družbenih okoliščin nanje. Analizirali boste položaj otrok in mladostnikov v Sloveniji danes ter spoznali vlogo in pomen prostega časa v procesu njihovega odraščanja.

Vsebina

Pomen prostega časa v razvoju otrok in mladostnikov
- značilnosti prostočasnih dejavnosti
- tipi prostočasnih dejavnosti
- vloga vrstnikov in odraslih v prostočasnih dejavnostih otrok in mladostnikov
- vpliv socialnega okolja na preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov
- učinki prostočasnih dejavnosti za psihološki razvoj otrok in mladostnikov
Družbena organizacija prostega časa
- zgodovinski razvoj organiziranega prostega časa
- strukture in funkcije prostočasnih dejavnosti
- družbeni učinki prostočasnih dejavnosti
Psihološki dejavniki vključevanja v prostočasne dejavnosti
- motivacija
- kompetence
- socialne identitete
- osebnost
Psihološki in socialni učinki prostočasnih dejavnosti
- individualni izidi in usmerjanje razvoja
- socialna dinamika skupine in medskupinski odnosi
- socialni kapital
- družbena kohezivnost

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
sposobnost uporabe znanj in spretnosti s področja poslovanja, menedžmenta ter socialnih storitev;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
sposobnost vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju socialne pomoči;
poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja organizacij na področju sociale ter socialnega varstva v nacionalnem in mednarodnem kontekstu;
poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih izhodišč, modelov organiziranja socialnih storitev ter raziskovalnih ugotovitev in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
sposobnost za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
interdisciplinarna uporaba temeljnih znanj s področja poslovnih in organizacijskih ved, socialne politike ter komunikacijskih spretnosti in sposobnost uporabe teh znanj pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
razumevanje prepletenosti funkcij organiziranja in menedžmenta ter strokovnega nudenja pomoči uporabnikom za učinkovito delovanje socialnih organizacij;
razvoj veščin in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
razvoj fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
razvoj pozitivnega odnos do kreativnega reševanja problemov na področju socialnih dejavnosti.

Organiziranje aktivnosti starejših

Naša življenjska doba se zaradi kvalitete različnih dejavnikov podaljšuje in starosti, ki jih dandanes dosegajo ljudje, so vedno višje. Vsak od nas se stara in vsak od nas si želi, da bi njegovo tretje življenjsko obdobje bilo čim bolj aktivno in polno.

Pri predmetu boste spoznavali vlogo širšega družbenega konteksta pri delovanju različnih oblik dejavnosti starejših, kakšne so formalne in neformalne oblike organiziranja dejavnosti starejših, vse z namenom, da se boste naučili prispevati k izboljšanju kvalitete življenja starejših in posledično vas samih. Verjamemo, da je delo pri predmetu del vaše priprave na starost.

Cilj predmeta je, da vas usposobi za delo na področju, namenjenem organizaciji dejavnosti starejših, oziroma za vodenje projektov, ki omogočajo dejavnosti starejših in jih povezujejo s socialnim okoljem, skupnostjo.

Mogoče vas nova spoznanja o možnostih organiziranja dejavnosti starejših spodbudijo, da se sami preizkusite in kreirate kak nov projekt ali se vključite v projekte na to temo, ki v našem okolju že potekajo. Nekateri boste prvič začeli razmišljati o starosti in staranju in zagotovo boste nekateri spremenili svoje stereotipe o starosti in stare ljudi okrog sebe po končanem predmetu sprejemali malo drugače.

Vsebina

Družbene in prebivalstvene spremembe in spremenjeni položaj starejših v sodobni družbi
Ohranjanje in razvoj socialnega in človeškega kapitala starejših za družbeno ravnovesje
Naključni in namensko ter smiselno organizirani prosti čas
Prostovoljstvo starejših za starejše
Motivi za učenje in izobraževanje v poznejših letih življenja
Univerza za tretje življenjsko obdobje in druge oblike izobraževanja in sodelovanja starejših
Animacija starejših v institucionalnem varstvu
Kultura, izobraževanje in delovanje starejših
Oblike organiziranega dela s starejšimi
Projektno delo na področju delovanja starejših

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumeli vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
usposobljeni za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
razvili veščine in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
pridobili sposobnost vnašanja inovativnih pristopov v organiziranje dejavnosti za starejše in starejše v visoki starosti;
razvili komunikacijske sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
pridobili sposobnost (samo)refleksije, oblikovanja poklicne identitete in zavezanosti profesionalni etiki.

Smer Izobraževanje

E-izobraževanje

Turbulentnost sodobnega časa in prostora vse bolj poudarja potrebo po aktualiziranem znanju/védnosti, vse bolj namreč govorimo o družbi znanja. Posledično se spreminjata tako vloga izobraževalcev kakor tudi pozicija učečega; učenje in izobraževanje se namreč prepletata v družbeno matrico, zato ju ne moremo razumeti zunaj tega konteksta. Meje izobraževalnih možnosti premika tudi hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih, predvsem pa dostop do interneta sta danes prvi pogoj za poslovanje vsakega malega, srednje velikega ali velikega podjetja. Razvoj svetovnega spleta vsem uporabnikom permanentno omogoča dostop do različnih virov znanja. Pridobivanje znanja/védnosti tako že dolgo ni več omejeno le na fizične učilnice. Priložnost aktualizacije znanja nedvomno ponujajo sodobne digitalne tehnologije in tehnologije svetovnega spleta, ki večajo dosegljivosti in možnosti prilagajanja učenja in izobraževanje učečemu.

Vsebina

Oblike zapisovanja znanja
Zgodovinski pregled izobraževanja na daljavo in e-izobraževanja
Značilnosti in trendi e-izobraževanja in razlogi zanj
Organiziranja in oblikovanje programov e-izobraževanja
Razvrstitev in uporaba tehnologij za pripravo programov e-izobraževanja (virtualna učna okolja)
Sodelovanje in tehnologije namenjene sodelovanju
Tehnologije namenjene za osebni in profesionalni razvoj
Etični vidiki tehnološko pogojenega izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumeli pomen vseživljenjskosti učenja, podprtega z e-tehnologijami;
sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja na področju e-izobraževanja;
spoznali tehnološke značilnosti e-izobraževanja in osnovne trende razvoja ter njihovega prenosa v pedagoško prakso;
sposobni za svetovanje pri pripravi programa e-izobraževanja;
sposobni za upravljanje s sistemom e-izobraževanja glede na postavljene zahteve;
se zavedali pomena etičnega ravnanja v okolju e-izobraževanja;
razumeli pomen sodelovanja in bodo sposobni uspešno sodelovati s pomočjo e-tehnologij;
sposobni motivirati za izobraževanje na daljavo in e-izobraževanje;
razvili komunikacijske sposobnosti v elektronskih medijih;
se zavedali pomena trajnega osebnega in profesionalnega razvoja;
sposobni sodelovanja v timu;
sposobni kritične presoje;
uporabljali znanstvene metode pri reševanju strokovnih in delovnih problemov na področju e-izobraževanja.

Svetovanje za učenje in izobraževanje

V današnjem dinamičnem času so nenehne spremembe postale ena naših redkih stalnic. Glede na to, da živimo v času vse hitrejših sprememb, vse kompleksnejših družbenih struktur in dejavnosti, je razumljivo, da je tudi naše učenje in izobraževanje postalo vseživljenjsko. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kakor tudi od organizacij, dinamičnost sodobnega življenja pa vse večjo okretnost in odzivnost v prilagajanju zunanjim okoliščinam. Čeprav je potreba po pomoči z nasveti dejavnost, stara kot človeštvo, se v sodobni družbi potreba po svetovalni dejavnosti nedvomno povečuje. Postala je pomemben dejavnik razvoja socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala sodobne družbe. Svetovanje oz. svetovalne dejavnosti vse pomembneje prispevajo k učinkovitosti naložb v učenje, izobraževanje in usposabljanje, k učinkovitosti trga dela, vseživljenjskemu učenju, socialni vključenosti, družbeni enakosti in ekonomskemu razvoju.

Vsebina

Opredelitve in razmejitve temeljnih zvrsti svetovalnega dela
Funkcije in značilnosti svetovalca in svetovanca in svetovalne komunikacije
Značilnosti različnih pristopov, oblik in metod svetovalnega dela:

laično, strokovno, specializirano
direktivno, nedirektivno
krajše (informiranje, nasvetovanje)
daljše (svetovanje, vodenje)
individualno – skupinsko

4. Izpeljava svetovalnega procesa:

faze
načrtovanje poteka
timsko delo

5. Informacijska in svetovalna središča in načini organiziranosti svetovalnega dela

6. Vseživljenjsko vodenje razvoja kariere

7. Refleksija učenja, analiza in vrednotenje dosežkov, korekcija in razvoj nadaljnjega učenja

refleksija lastnega učenja
spremljanje in refleksija učenja drugih oseb
analiza in vrednotenje dosežkov učenja
izboljšanje in razvoj kakovosti učenja
odgovornost za učenje (inteligentna odgovornost)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali zvrsti in oblik svetovalnega dela pri izobraževanju in učenju;
usposobljeni za izbiro in uporabo metod svetovalnega dela pri delu z udeleženci izobraževanja in učenja in pri različnih ciljnih skupinah;
analizirali, sposobni sinteze in predvidevanja rešitev pri različnih zvrsteh svetovalnega dela;
usposobljeni za uporabo znanja in spretnosti s področja svetovalnega dela;
sposobni vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju svetovalnega dela;
poznali in razumeli razvojne značilnosti, razlik in potreb posameznika;
spoznali možnosti sodelovanja prostovoljcev pri svetovalnem delu in v nevladnih organizacijah;
spoznali pomen učenja in svetovalnega dela v skupnosti;
razvili občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije;
spoznali in razumeli zgodovino razvoja svetovalnih in terapevtskih pristopov pri delu z ljudmi in še posebej pri učenju in izobraževanju;
sposobni interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja svetovalnega dela ter komunikacijskih spretnosti in sposobni uporabe tega znanja pri organiziranju izobraževanja in učenja ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
sposobni odkrivanja (diagnosticiranja) potreb po znanju, razvijanja interesa in potreb po znanju ter pripravljenosti za učenje;
sposobni načrtovanja, priprav, organiziranja in vodenja lastnega učenja in učenja v skupinah;
sposobni komuniciranja z učečimi se osebami, svetovanja in pomoči pri njihovem učenju;
razvili spretnosti in veščin pri uporabi različnih virov in medijev pri učenju (raba besedilnih, slikovnih, elektronskih gradiv in pripomočkov;
ozavestili lastnega učenja in učenja drugih oseb, sposobni presoje (analize) in vrednotenja dosežkov učenja ter korekcije nadaljnjega učenja;
razvili pozitiven odnosa do kreativnega reševanja problemov svetovalnega dela ter do znanja in učenja ter etičnega in moralnega odnosa do učnih dosežkov in uporabe znanja.

Planiranje, organizacija in menedžment izobraževanja

Planiranje in organizacija izobraževanja združujeta kompleksen sklop veščin, ki od posameznika zahtevajo poznavanje teoretične osnove učenja (oblike, vrste in dejavniki učenja), ugotavljanje potreb po izobraževanju in usposabljanju (od ugotavljanja izobraževalnih potreb do načrtovanja izvedbe izobraževanja), pripravo in organiziranje izobraževanja (organizacija izvedbe, izbor izvajalcev, pridobivanje udeležencev, denarna vprašanja ipd.) ter ne nazadnje tudi vrednotenje programov. Pri predmetu boste spoznali t. i. andragoški ciklus, ki ga vsakdo, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, torej tudi menedžer (vseživljenjskega) izobraževanja, pozna in izpeljuje pri svojem delu.

Vsebina

Planiranje izobraževanja

Izobraževanje in strateški cilji organizacije v dinamičnem prepletu
Organizacijski viri za ugotavljanje potreb po izobraževanju in usposabljanju
Načrtovanje izobraževanja po modelu 4K
Načrtovanje proračuna za izobraževanje in usposabljanje
Programiranje izobraževanja in usposabljanja - formalni in vsebinski vidik, določitev ciljev in kompetenc in druge sestavine izobraževalnega programa

Organizacija izobraževanja

Analiziranje ponudbe izobraževalnih storitev, izbor in usposabljanje izvajalcev
Marketinški splet izobraževalnih storitev (obveščanje ciljnih javnosti, prepoznavanje ključnih elementov motivacije odraslih za izobraževanje in usposabljanje in svetovanje)
Izbira in zagotavljanje prostora ter ustreznih učnih pripomočkov
Podporne tehnologije za kakovostno izvedbo izobraževanja in usposabljanja
Korodinacija izvedbe in spremljanje izobraževanja skozi vidik izvajalca, udeležencev ter organizacije

Menedžment izobraževanja

Zagotavljanje nenehne kakovosti v izobraževanju
Vrednotenje programov izobraževanja in usposabljanja na ravni zadovoljstva, akumulacije znanja, razvoja novih kompetenc ter učinkov na ravni organizacije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost analiziranja in ugotavljanja izobraževalnih potreb iz različnih virov;
zmožnost prilagajanja izobraževanja in usposabljanja potrebam ciljnih skupin;
usposobljenost za načrtovanje izobraževanja usposabljanja;
usposobljenost za programiranje (pripravo) izobraževalnih vsebin;
sposobnost vrednotenja izobraževanja in usposabljanja;
usposobljenost za vnašanje inovativnih pristopov v organizacijo izobraževanja;
sposoben vnašati inovativne pristope v organizacijo;
razumevanje učenja kot imanentne človekove vseživljenjske dejavnosti, pomembna sestavina družbene prakse;
sposobnost načrtovanja in uporabe tehnologije v izobraževanju;
avtonomnost pri organizaciji izobraževanja in usposabljanja;
razvoj pozitivnega odnosa do vseživljenjskega učenja;
sposobnost sodelovanja in timskega dela, empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za različne socialne situacije.

Menedžment kakovosti v izobraževanju

Zagotavljanje doseganja enakovrednih standardov kakovosti in standardov znanj med različnimi organizacijskimi oblikami in izvedbenimi posebnostmi je ključno za vsako organizacijo, ki je vpeta v upravljanje izobraževanja. Na menedžment kakovosti v izobraževanju vplivajo tako trendi in usmeritve v izobraževanju, ki oblikujejo smernice, kot različni pristopi h kakovosti na področju primarnega, sekundarnega in terciarnega izobraževanja. Pri predmetu ne bomo pozabili niti na različne deležnike (npr. študente), ki prav tako nosijo svoj delež k prispevku za dvig kakovosti izobraževanja, in sicer v širšem okviru vseživljenjskega izobraževanja.

Vsebina

Pomen in razvoj kakovosti ter celovitega obvladovanja kakovosti
Pomen vodenja kakovosti v izobraževanju
Orodja, metode in tehnike vodenja kakovosti (nekateri znani modeli kakovosti v izobraževanju)
Uvajanje in menedžeriranje sistema vodenja kakovosti v organizacijo (benchmarking, evalvacija, samoevalvacija …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumeli pomen in razvoj kakovosti ter celovitega obvladovanja kakovosti;
razumeli pomen menedžmenta kakovosti v izobraževanju;
razumeli in uporabili orodja, metode in tehnike vodenja kakovosti na različnih ravneh;
spoznali različne sisteme kakovosti;
poznali in razumeli obstoječe modele kakovosti na področju izobraževanja;
uporabili obstoječe modele kakovosti na področju izobraževanja;
spodbujali uvajanje sistema vodenja kakovosti v organizacijo;
sposobni voditi in koordinirati sistem vodenja kakovosti v organizaciji;
obvladovali kakovost pri vsakdanjem delu;
razvijali kritično razmišljanje in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju;
sposobni timskega dela.

Menedžment v sociali in izobraževanju - star program

Predmetnik programa

Študijski programi

Ostalo

Poslovna skupina DOBA

Kontakt