Gostujoče predavanje pri predmetu Kognitivna psihologija in osnove nevroznanosti

V sklopu predmeta Kognitivna psihologija in osnove nevroznanosti, čigar nosilka je dr. Lia Katarina Kompan Erzar, bomo gostili prof. dr. sc. Miro Klarin z Univerze v Zadru. Gostja bo predavala v sklopu predmeta za študente iz Hrvaške.

O predavateljici

Prof. dr. sc. Mira Klarin je redna profesorica na Univerzi v Zadru, kjer predava na nekaj oddelkih. Na Oddelku za izobraževanje učiteljeva in vzgojiteljev je predavateljica na predmetih: Uvod v razvojno psihologijo, Psihologija otroštva, Psihologija družine in starševstva, Psihologija otroške igre, na Oddelku za zdravstvene študije pa na predmetu Razvojna psihologija. Na Medicinski fakulteti Univerze v Osijeku je 10 let bila predavateljica na predmetu Razvojna psihologija, na Univerzi v Mostarju na Oddelku za psihologijo pa je na predmetih: Uvod v razvojno psihologijo, Psihologija otroštva, Psihologija adolescence, Psihologija zrelih let in staranja.

Je članica nekaj strokovnih združenj: Hrvaške psihološke zbornice, Hrvaške zbornice psihoterapevtov, Internationl  Society for Interpersonal Acceptance and Rejection in The European Association for Gestalt Therapy (EAGT). Objavila je večje število znanstvenih in strokovnih del, znanstveno monografijo ter poglavja v knjigah in učbenikih. Prav tako je sodelovala na številnih domačih in tujih konferencah in znanstvenih srečanjih. Strokovno se je izpopolnjevala ter je postala geštalt psihoterapevtka.
Svetovalne in terapevtske kompetence uporablja v praksi. Vrsto let je delala kot terapevtka z mladimi v Študentskem svetovalnem centru Univerze v Zadru. Prav tako izvaja vrsto predavanj s področja razvojne psihologije, ki so namenjena psihoterapevtom. Je aktivna tudi na strokovno-znanstvenih konferencah s področja geštalt teorije in psihoterapije.

Povzetek webinarja

Cilj tega predavanja je podati prikaz rezultatov zadnjih raziskav s področja nevroznanosti, ki ponujajo še en pomemben aspekt, ki prispeva k razumevanju razvoja skozi življenjsko dobo ter s tem tudi k razumevanju medosebnih odnosov.

Podan bo kratki prikaz Bowlbyjeve teorije navezanosti ter prikaz rezultatov nevroznanstvenih raziskav, katerih cilj je ugotoviti razlike v funkcioniranju možganskih struktur glede na oblikovan vzorec navezanosti. Pri temu bomo spremljali razvojno perspektivo, od starševstva, značilnosti otroka ter specifičnosti v odraslosti.

Kljub metodološkim omejitvam in še vedno nezadostno jasni povezanosti med kvaliteto zgodnjih odnosov – navezanosti in delovanjem možganov, obstajajo jasni dokazi, ki govorijo v prid dejstvu, da zgodnje izkušnje v interakciji s starši pripomorejo k oblikovanju nevralnih struktur, ki upravljajo z razvojem in obnašanjem posameznika.

Razumevanje razvoja in medosebnih odnosov še z enega aspekta, aspekta nevroznanosti, vsekakor lahko ima pomembne posledice za socialno politiko, prakso, poučevanje, svetovanje in psihoterapijo oziroma na vlaganje naporov skupnosti v smeri prispevka k blagostanju družin in otrok.