Reševanje problemov, organizacijske sposobnosti, osredotočenost na stranke ter kritično in ustvarjalno razmišljanje so ključne kompetence, ki jih delodajalci pričakujejo od zaposlenih tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. Po končanem online študiju na DOBA Fakulteti se s temi kompetencami lahko pohvalijo tudi na študenti.
Spretnosti, znanja in veščine običajno skupaj imenujemo kompetence, ki so ključno gonilo uspeha. Opredeljujemo jih kot »povezane vrste znanja, sposobnosti, veščin in stališč, ki pretežno vplivajo na delo posameznika, ki so povezane z njegovim delovanjem v delovnem okolju in ki jih lahko merimo glede na sprejete standarde ter izboljšamo z usposabljanjem in razvojem« (Logar, Verčič, Ašanin Gole et al., 2014). Obenem gre za »vse sposobnosti in zmožnosti, ki so potrebne, da lahko nekdo v organizaciji učinkovito in uspešno opravi določeno delo, nalogo ali vlogo. Obsegajo tako znanja kot izkušnje, lastnosti, motive, samopodobo, poteze in značilnosti posameznika, vedenja, spretnosti in veščine« (Kohont in Svetlik, 2005, str. 51).
Poročilo raziskave Svetovnega gospodarskega foruma 2016, »Future of Jobs«, navaja, da naj bi se več kot tretjina, natančneje 35 % obstoječih znanj, spretnosti in veščin, ki jih danes štejemo za pomembne, do leta 2020 spremenila. Spremembe, ki jih pred nas prinaša četrta industrijska revolucija (razvoj na področju genetike, umetne inteligence, nanotehnologije, 3D tiskanja in biotehnologije, pametnih sistemov - hiš, tovarn, omrežij ali mest) zahtevajo proaktivno prilagajanje ne samo zaposlovalcev, temveč tudi vsakega med nami, saj tako veliki razvojni koraki pomenijo tudi, da večina poklicev doživi temeljito preobrazbo. Nekatera delovna mesta bodo ogrožena, obstoječa pa že zdaj zahtevajo spremembe v spretnostih, znanjih in veščinah.
TOP 10 KOMPETENC (znanj, spretnosti in veščin)
Vir: Future of Jobs Report, World Economic Forum
Podobno smo ugotovili tudi na DOBA Fakulteti. V raziskavi, ki smo jo izvedli v šestih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija in Turčija), smo identificirali naslednje ključne kompetence zahtevane s strani delodajalcev:
Anketirani delodajalci vseh šestih vključenih državah menijo, da je veščina reševanja problemov najpomembnejša menedžerska in voditeljska veščina, potrebna za zasedbo prostih delovnih mest. Sposobnost osredotočiti se na stranke je zanje najpomembnejša podjetniška veščina, upravljanje tem, tveganj in kriznega komuniciranja pa najpomembnejša komunikacijska veščina. Obenem menijo, da so za izpolnitev delovnih nalog v njihovih organizacijah ustvarjalno in kritično razmišljanje ter uporaba digitalnih/družbenih medijev najbolj potrebna znanja in spretnosti s področja inovativnega menedžmenta.
Pri vseh navedenih kompetencah dejansko gre za mehka znanja, spretnosti, veščine in sposobnost vzpostavljanja in grajenja interakcije. T. i. trde veščine, to je znanja in spretnosti, pridobljena v okviru formalnega izobraževanja (npr. ekonomika podjetja, makroekonomija, integrirano komuniciranje ipd.) so anketirani delodajalci uvrstili nižje na lestvici potrebnih znanj, zagotovo zato, ker gre za znanja, ki predstavljajo osnovo za vstop na trg dela, obenem pa so tudi vir konkurenčne prednosti. Mehke veščine so komplementarne trdim veščinam in skupaj vplivajo na delovanje zaposlenih ter pomembno opredeljujejo potencial za njihov karierni razvoj.
Pedja Ašanin Gole, visokošolski učitelj predmetov s področja strateškega komuniciranja in odnosov z javnostmi na DOBA Fakulteti, večkratni naj učitelj po izboru študentov.
Viri: