Diplomant magistrskega programa Menedžment pametnih mest je nagrado prejel za nalogo z naslovom ANALIZA IZDELAVE IN UPORABE LASTNE IOT NAPRAVE ZA MERJENJE KAKOVOSTI ZRAKA.
Na DOBA Fakulteti s ciljem spodbujanja kakovostne strokovne in raziskovalne dejavnosti študentov, ki je usmerjena zlasti v inovativnost in iskanje konkretnih inovativnih rešitev, izbiramo najboljše magistrske naloge.
V izbor se je letos uvrstilo 9 magistrskih nalog, ocenjenih z 10, med katerimi je tričlanska komisija (prof. dr. Boris Cizelj, doc. dr. Tomaž Klobučar in izr. prof. dr. Vito Bobek) izbrala najboljšo nalogo s potencialom inovacije. Nominiranci so bili: Dominik Gruškovnjak, Zoran Lenardič, Matej Lorenci, Milena Maček Jerala, Brigita Pavlič, Simona Poljanšek, Suzana Šav, Aleksandra Zajc, Nataša Zupančič.
Nagrado za najboljšo magistrsko nalogo s potencialom inovacije v letu 2019 je prejel diplomant magistrskega študija Menedžment pametnih mest, MATEJ LORENCI, za nalogo z naslovom ANALIZA IZDELAVE IN UPORABE LASTNE IOT NAPRAVE ZA MERJENJE KAKOVOSTI ZRAKA pod mentorstvom doc. dr. Tomislava Rozmana.
Glavni prispevek naloge je predstavitev možnosti uporabe enostavnih pametnih naprav za spremljanje kakovosti zraka. Diplomant je takšno napravo ne le opisal, ampak tudi izdelal, zanjo razvil programsko opremo in jo preizkusil v praksi. Izdelana rešitev med drugim obsega senzorje trdih delcev v zraku in senzorje temperature ter tehnologije za krmiljenje teh senzorjev, podatke pa pošilja v računalniški oblak. Diplomant je prav tako vzpostavil sistem, ki uporabnike družbenega omrežja Twitter obvesti, kadar je v okolju, kjer je naprava postavljena, presežena dopustna meja števila trdih delcev v zraku.
Matej Lorenci o svoji nalogi pravi: »Kakovost zraka je eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na naše zdravje, zato je pomembno, da vemo, kakšen zrak dihamo. Za spremljanje teh podatkov sem razvil poseben sistem, ki omogoča zbiranje podatkov o kakovosti zraka. Te podatke nato sistem analizira prek specializiranih algoritmov in v primeru prekoračitve mejnih vrednosti preko družbenih omrežij o tem obvesti javnost. Sistem je namenjen predvsem manjšim mestom in občinam, mogoče pa ga je uporabljati tudi za večja mesta. S pomočjo zbranih podatkov je mogoče analizirati tudi kakovost zraka v daljšem časovnem obdobju, te podatke povezati z vremenskimi podatki ter tako poiskati dejanske vzroke za morebitno slabšo kakovost zraka.«
Kakovost zraka je v nekaterih predelih Slovenije pogosto slaba, še posebej v zimskem času zaradi neustreznih kurišč, zato so izsledki naloge zanimivi za širšo javnost. Razvita naprava je cenejša od drugih podobnih naprav na trgu, zato bi lahko bila uporabna predvsem za manjše slovenske občine, ki bi želele vzpostaviti sistem spremljanja kakovosti zraka, in tiste kraje, kjer meritev ne opravlja že Agencija RS za okolje.
Naloga izpolnjuje kriterije za najboljšo nalogo s potencialom inovacije:
Iskreno čestitke vsem nominirancem in zmagovalcu.