Uporabna psihologija - star program

Uporabna psihologija - star program
  • Domov
  • Uporabna psihologija - star program

1. letnik
2. letnik
3. letnik
Obvezni predmeti
6
Statistika za psihologe

V psihologiji se statistika uporablja kot orodje za proučevanje določenih podatkov. Statistični podatki nam omogočajo, da razumemo in razlagamo veliko informacij. Z uporabo statističnih podatkov lahko vse te informacije smiselno organiziramo in razlagamo. V okviru predmeta boste pridobili osnovna znanja iz statistike, vključno z ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvantitativnih empiričnih podatkov. Razumeli in poznali boste osnovne pojme statistike in splošnih metod statistične analize podatkov, razumeli in znali uporabiti ustrezne statistične metode opisne, bivariatne in inferenčne analize ter znali uporabljati ustrezno programsko opremo za izvedbo statistične analize.

Vsebina

  • Osnovni statistični pojmi: statistična populacija, vzorec, enota, spremenljivka, vrste statističnih spremenljivk
  • Merjenje in zbiranje podatkov v psihologiji
  • Vnos, urejanje in pregled podatkov
  • Osnovni grafični in tabelarični prikazi podatkov, APA standardi za prikaz podatkov
  • Opisna statistika: srednje vrednosti in mere razpršenosti (variabilnosti)

Cilji in kompetence 

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost uporabe analitičnih pristopov in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi,
  • razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju,
  • sposobnost refleksije lastnega dela kot ključni mehanizem strokovnega razvoja posameznika in stroke.
  • poznavanje in razumevanje osnovnih statističnih pojmov,
  • poznavanje in obvladovanje načinov merjenja in zbiranja podatkov na področju psihologije,
  • sposobnost izvajanja osnovne analize kvantitativnih podatkov,
  • razumevanje temeljnih porazdelitvenih zakonitosti slučajnih spremenljivk,
  • razumevanje verjetnosti in poznavanje različnih verjetnostnih porazdelitev v statistiki,
  • obvladovanje izvajanja slučajnega in neslučajnega vzorčenja,
  • razvoj veščin sklepanja iz vzorca na populacijo,
  • sposobnost izbire in izvedbe ustreznih statističnih testov,
  • usposobljenost za izvajanje bivariatne statistične analize,
  • usposobljenost za uporabo računalniških programov za analizo podatkov,
  • uporaba raziskovalnih metod in postopkov empiričnega raziskovanja psiholoških fenomenov, vključno z ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvantitativnih empiričnih podatkov.
6
Psihologija osebnosti, motivacije in emocije

Osebnost, motivacija in emocije sodijo med ključne dejavnike, ki vplivajo na naše doživljanje, obnašanje in celotno življenje. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli temeljne zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter pridobili sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij. Razlikovali boste med inteligentnostjo ter ustvarjalnostjo in sposobni boste opisati faktorje inteligentnosti. Znali boste opredeliti elemente motivacijskih in čustvenih procesov ter na primerih pojasniti zadovoljevanje potreb. Prav tako boste znali opisati značilnosti čustvene zrelosti, presoditi čustveno zrelo odzivanje in ga ponazoriti s primeri.

Vsebina 

Vsebinski sklop 1: Osebnost

  • Modeli in teorije osebnosti
  • Osebnostna zrelost in motnje osebnosti
  • Samopodoba posameznika

Vsebinski sklop 2: Sposobnosti posameznika

  • Telesne in duševne sposobnosti
  • Inteligentnost in ustvarjalnost

Vsebinski sklop 3: Motivacija

  • Pojmovanje motivacije in motivacijske teorije
  • Vrednote kot psihološka kategorija

Vsebinski sklop 4: Emocije (čustva)

  • Teorije in vidiki emocij
  • Čustva in čustvovanje
  • Merjenje emocij

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
  • zavezanost profesionalni etiki;
  • zmožnost analizirati in razumeti medosebnih razlik v osebnostnih značilnostih in celostnem funkcioniranju posameznika;
  • razumevanje različnih segmentov sposobnosti (inteligentnost, ustvarjalnost) ter njihovo povezovanje v širši kontekst za doseganje rezultatov na določenih segmentih človekovega delovanja;
  • sposobnost razumevanja in analiziranja interakcije motivacije in drugih duševnih procesov z uspešnostjo na različnih življenjskih področjih;
  • zmožnost kritične presoje pomena obvladovanja čustev v različnih okoljih in situacijah.
6
Kognitivna psihologija in osnove nevroznanosti

Kognitivna psihologija preučuje duševne procese, kot so pozornost, uporaba jezika, spomin, percepcija, reševanje problemov, kreativnost in mišljenje, medtem ko nevroznanost preučuje zgradbo in delovanje človeških možganov in živčnega sistema.  Obvladovanje teoretičnih, metodoloških in uporabnih znanj s področja kognitivne psihologije in nevroznanosti bodočemu psihologu omogočajo razumevanje spoznavnih procesov v njihovi celovitosti in v sklopu ostalih psihičnih procesov, pot do teh spoznanj ter možnosti praktične uporabe pridobljenega znanja. V okviru predmeta boste razumeli temeljne zakonitosti kognitivnih procesov, kot so jezik, mišljenje, spomin, učenje, pozornost, čustvovanje, zaznavanje.

Razumevali in poznali boste vedenjske in nevropsihološke zakonitosti učenja, razvoja jezika, oblike spomina ter razlike med zavestnim delovanjem in nezavedno dinamiko procesov v možganih.

Vsebina

  • Zgodovina kognitivne znanosti od začetka do sodobnosti.
  • Pristopi in metode v kognitivni nevroznanosti.
  • Kognitivna znanost in nevropsihologija.
  • Jezik kot stična točka kognitivne znanosti in nevropsihologije.
  • Spomin, mišljenje in reševanje problemov
  • Čustva, zaznavanje, senzorni in motorični sistem.
  • Osnove fiziologije centralnega živčnega sistema,
  • Razvoj možganov v odvisnosti od izkušenj. Kritična obdobja zorenja možganov, diferenciacija in integracija možganskih funkcij.
  • Učenje in plastičnost možganov.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij,
  • sposobnost refleksije lastnega dela kot ključni mehanizem strokovnega razvoja posameznika in stroke.
  • poznavanje zgodovine in metod kognitivne znanosti;
  • poznavanje kognitivnih procesov kot so jezik, mišljenje, spomin, učenje, pozornost, čustvovanje, zaznavanje;
  • sposobnost povezovanja nevropsiholoških spoznanj s spoznanji kognitivne psihologije ter kognitivnega razvoja otrok in mladostnikov;
  • kritično razmišljanje ter razumevanje zaznavnih in spoznavnih procesov ter njihove nevrološke podlage;
  • razumevanje in poznavanje vedenjskih in nevropsiholoških zakonitosti učenja, razvoja jezika, in čustvovanja;
  • poznavanje oblik spomina ter razumevanje razlik med zavestnim delovanjem in nezavedno dinamiko procesov v možganih.
6
Razvojna psihologija

Razvojna psihologija preučuje, kako se razmišljanje, čustvovanje in vedenje spreminjajo skozi človekovo življenje. Pomemben del teorij v tej disciplini se osredotoča na razvoj v otroštvu, saj je to obdobje v posameznikovi življenjski dobi, ko pride do največ sprememb. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli zakonitosti razvojnih obdobij od spočetja do smrti, prepoznali povezave med področji razvoja, uporabljali ustrezne razvojno-psihološke pojme pri opisu razvojnih značilnosti in upoštevali dinamiko spoznavnega in socialno čustvenega razvoja pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi, tudi pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo ter z družinami otrok s posebnimi potrebami.

Spoznali boste tudi zakonitosti razvoja otroške igre in risbe ter uporabili ustrezne tehnike za oceno le-teh.

Vsebina

  1. Kronološka opredelitev razvojnih obdobij (Prenatalno, dojenček, malček, zgodnje, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, prehod v odraslost, zgodnja, srednja in pozna odraslost) in temeljne zakonitosti razvoja na posameznih področjih (groba in drobna motorika, zaznavni razvoj, razvoj mišljenja, čustva in socialni razvoj, moralni razvoj)
  2. Temeljne razvojnopsihološke teorije (Piaget, Freud, Kohlberg, Erikson, Bronfenbrenner, Selman)
  3. Socialna kognicija, teorija uma
  4. Razvoj otroške igre
  5. Razvoj otroške risbe
  6. Opisovanje medosebnih razlik s pomočjo modela Velikih pet (Pristop prostih opisov)
  7. Otroci s posebnimi potrebami
  8. Mladostništvo (Ocena težavnosti obdobja, oblikovanje identitete, specifične oblike egocentrizma)
  9. Odraslost (prehod v odraslost, kriteriji odraslosti, razvojne naloge v zgodnji, srednji in pozni odraslosti)
  10. Starostniki (spoznavni razvoj in vsakdanja kompetentnost v pozni odraslosti, subjektivna starost, stereotipi o starejših in staranju)

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje pomena psihologije in psiholoških znanj za zagotavljanje višje kakovosti življenja v kontekstu izzivov digitalne družbe;
  • sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi;
  • poznajo in razumejo zakonitosti razvojnih obdobij od spočetja do smrti, razlikujejo med laičnimi in znanstvenimi razlagami obdobij, razumejo in prepoznavajo povezave med področji razvoja, uporabljajo ustrezne razvojnopsihološke pojme pri opisu razvojnih značilnosti in upoštevajo dinamiko spoznavnega in socialno čustvenega razvoja pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi, tudi pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo ter z družinami otrok s posebnimi potrebami;
  • poznajo zakonitosti razvoja otroške igre in risbe ter uporabijo ustrezne tehnike za oceno le-teh, pri tem pa upoštevajo svojo raven kompetentnosti in se izogibajo preuranjenim zaključkom;
  • poznajo kategorije Modela Velikih pet in njegovo uporabnost pri opisovanju medosebnih razlik pri otrocih;
  • poznajo značilnosti različnih skupin otrok s posebnimi potrebami ter njihovih družinskih članov, poznajo tudi razpoložljive možnosti strokovne podpore;
  • poznajo zakonitosti razvoja v odraslosti ter kritično presodijo kompetence in omejitve starostnikov, prepoznajo zmotna prepričanja o starosti in staranju.
7
Organizacijska psihologija

Od iskanja pravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, do pomoči ljudem, da postanejo bolj zadovoljni pri svojem delu, do varnosti na delovnem mestu, organizacijska psihologija ljudem pomaga do varnega in zadovoljivega delovnega življenja. Glede na to, koliko časa posamezniki preživijo v službi, proučuje tudi dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje posameznikov na delovnem mestu. Organizacijska psihologija je znanstveno proučevanje in uporaba psiholoških načel v organizacijah in na delovnem mestu. Pri predmetu boste proučevali strukture organizacije in načinov medsebojnega delovanja ljudi v njej ter spoznali možnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi problemi v delovnih organizacijah. Razumeli boste povezanost človeka in organizacije ter njuno medsebojno soodvisnost in (so)vplivanje na medsebojne odnose (organizacija kot socialni sistem).

Vsebina 

1.    Osnove organizacije 

  • Pojem organizacije 
  • Teorije organizacije (klasične, neoklasične, moderne postmoderne)
  • Organizacijska struktura
  • Organizacijski procesi
  • Povezava organizacije in okolja

2.    Odnos med posameznikom in organizacijo

  • Delovanje posameznikov znotraj organizacije
  • Skupinski zanos
  • Psihološka pogodba
  • Pravičnost in vodenje v organizaciji

3.    Organizacija kot socialni sistem

  • Skupine v organizaciji
  • Organizacijska kultura in klima
  • Organizacijsko uglaševanje
  • Vpliv organizacijske kulture na odločanje
  • Kontrola in sprejemanje odločitev

4.    Upravljanje sprememb

  • Dejavniki sprememb
  • Metode in instrumenti
  • Faze upravljanja sprememb
  • Evalvacija organizacijskih sprememb in perspektiva

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje in spoštovanje etičnih principov ter zavezanost profesionalni etiki;
  • razumevanje interdisciplinarnega pristopa pri iskanju idej in reševanju konkretnih problemov v organizaciji;
  • razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne strokovne kompetentnosti za delo;
  • poznali in razumeli različne teorije organizacije ter njihov razvoj;
  • spoznali in razumeli različne organizacijske strukture ter procese in povezavo med organizacijo in okoljem;
  • razumeli odnos med organizacijo in posameznikom z vidika delovanja, skupinskega zanosa in psihološke pogodbe;
  • sposobni povezati koncept pravičnosti z ustreznimi stili vodenja v organizaciji;
  • razumeli povezanost človeka in organizacije ter njihovo medsebojno soodvisnost in (so)vplivanje na medsebojne odnose (organizacija kot socialni sistem);
  • sposobni uporabiti psihološka spoznanja pri reševanju realnih organizacijskih problemov in uvajanju sprememb v delovnih organizacijah.
7
Uporabna socialna psihologija

Zakaj smo nekaterim ljudem bolj naklonjeni kot drugim? Zakaj se včasih v javnosti obnašamo drugače kot zasebno? In kako deluje vpliv večine ali manjšin? V okviru uporabne socialne psihologije boste poskušali razumeti jedro in vzroke posameznikovega vedenja in mišljenja v socialnih situacijah. V okviru predmeta Uporabna socialna psihologija boste razumeli sistematično uporabo socialnih psiholoških konstruktov, teorij, intervencijskih tehnik, raziskovalnih metod in rezultatov raziskav za boljše razumevanje ali izboljšanje socialnih problemov. Prav tako boste v okviru predmeta spoznali osnovne pojme in koncepte socialne psihologije ter poglobljeno razumeli delovanje družbe in kolektivnih fenomenov. Usposobili se boste za prepoznavanje skupinske dinamike, predvidevanje vedenja ljudi v skupinah, prepoznavanje razlik medskupinskega vedenja in vzrokov diskriminacije. Poglobljeno boste razumeli socialne gradnike medosebnih razmerij in vzroke agresivnega vedenja ter zmožnost upravljanja situacijske agresivnosti.

Vsebina

  • Predstavitev in temeljni pojmi socialne psihologije
  • Razumevanje družbe in sveta - kolektivni fenomeni, stereotipi, družbeni nadzor
  • Razumevanje drugih ljudi - percepcije, predsodki in TNP - temeljna napaka pripisovanja 
  • Samospoznavanje - funkcija jaza introspekcija, samoopazovanje in spoznavanje sebe skozi oči drugih
  • Skupinski procesi - vplivanje, socialne interakcije, vloge in norme v skupini
  • Medskupinsko vedenje in diskriminacija
  • Medosebna privlačnost - od prvega vtisa do tesnega razmerja
  • Prosocialno vedenje - zakaj ljudje pomagamo
  • Agresivnost - zakaj prizadenemo druge ljudi

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju;
  • razumevanje pomena psihologije in psiholoških znanj za zagotavljanje višje kakovosti življenja v kontekstu izzivov digitalne družbe;
  • razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc ter prilagodljivost za učinkovito delovanje v različnih poslovnih in socialnih okoljih;
  • spoznavanje osnovnih pojmov in konceptov socialne psihologije;
  • poglobljeno razumevanje delovanja družbe in kolektivnih fenomenov;
  • razumevanje vpliva subjektivnih elementov pri razumevanju drugih ljudi;
  • zmožnost za poglobljeno razumevanje sebe in spoznavanje lastnih notranjih shem;
  • usposobljenost za prepoznavanje skupinske dinamike in predvidevanje vedenja ljudi v skupinah;
  • usposobljenost za prepoznavanje razlik medskupinskega vedenja in vzrokov diskriminacije
  • poglobljeno razumevanje socialnih gradnikov medosebnih razmerij;
  • poglobljeno razumevanje in razvoj determinant prosocialnega vedenja;
  • poglobljeno razumevanje vzrokov agresivnega vedenja in zmožnost upravljanja situacijske agresivnosti.
7
Uvod v pedagoško psihologijo

Pedagoška psihologija se ukvarja s proučevanjem človeškega vedenja in učenja v različnih starostnih obdobjih ter v različnih pogojih izobraževalnega okolja. Gre za vejo uporabne psihologije, katere cilj je izboljšati te procese in jih dvigniti na višjo in kakovostnejšo raven v smislu optimalnega razvoja sposobnosti in osebnostnih lastnosti posameznikov. V okviru predmeta boste spoznali strukturne dejavnike pouka, psihologijo svetovalnega dela ter odnose v šoli. Poseben pomen boste namenili psihološkim dejavnikom učinkovitega učenja. Seznanili se boste z različnimi spoznavnimi in učnimi stili, čustveno motivacijskimi dejavniki ter delom z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi otroki, dotaknili pa se boste tudi posebnosti odraslega v izobraževanju ter vloge IKT pri učenju. Pri predmetu se boste naučili, kako svetovati staršem in učiteljem pri problemih na področju kognitivnega razvoja otrok, znali boste uporabiti tehnike za razvijanje ustvarjalnosti v razredu in voditi razprave o različnih motivacijskih učinkih uspeha in neuspeha; znali boste opredeliti strategije za motivacijo pri učencih in načrtovati učne procese za mlade in odrasle.

Vsebina

1. Temeljne  naloga pedagoške psihologije
Razvoj, področja in cilji pedagoške psihologije pri vzgoji, učenju in poučevanju.

2. Strukturni dejavniki pouka in njihove funkcije
Organizacija vzgojno izobraževalnega dela, učitelj, učenec, razmerje med njima, načrtovanje učnega procesa.

3. Psihologija svetovalnega dela
Svetovalno delo v različnih obdobjih/ predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko v visokem šolstvu; družina in vzgoja, vzgojno svetovanje, poklicno svetovanje, psihologija prostega časa.

4. Učitelji, poučevanje in pedagoška psihologija
Poučevanje za vseživljenjsko učenje; psihološki dejavniki učinkovitega učenja/ umske sposobnosti,  različni spoznavni in učni stili, čustveno motivacijski dejavniki; učno okolje; otroci s posebnimi potrebami in nadarjeni otroci; posebnosti odraslega v izobraževanju ; IKT in učenje.

5. Odnosi v šoli
Odnosi z vrstniki in učitelji v različnih obdobjih šolanja; socialna sprejetost.

6. Šolsko svetovalno delo
Svetovalno delo na šoli, ključna načela delovanja; svetovanjem otrokom, staršem in učiteljem/ metode in tehnike svetovanja.

7. Poklicni razvoj
Identiteta ter profesionalna etika učitelja; vseživljenjsko izobraževanje učitelja.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence, in sicer študent:

  • bo poznal in razumel temeljne naloge pedagoške psihologije;
  • bo sposoben povezati strokovna znanja psihologije z drugimi področji vzgoje in izobraževanja;
  • bo razvil strokovna znanja za upoštevanje psiholoških posebnosti ljudi pri svojem poklicnem delu;
  • bo poznal in znal uporabiti temeljna načela načrtovanja učnega procesa;
  • se bo seznanil s psihologijo svetovalnega dela na različnih področjih;
  • bo sposoben uporabiti ustrezne metode in tehnike svetovalnega dela pri svetovanju staršem, otrokom in učiteljem;
  • bo poznal psihološke dejavnike učinkovitega učenja;
  • se bo seznanil z najnovejšimi pristopi, pojmovanji učenja, kreativnosti, inteligentnosti in pouka;
  • bo razumel pomen pozitivnega učnega okolja;
  • bo znal upoštevati posebnosti odraslega v izobraževanju pri načrtovanju učnega procesa;
  • bo razumel in znal oblikovati temeljna načela šolskega svetovalnega dela;
  • poznal nekatere strategije za delo z učenci, ki pri pouku potrebujejo prilagoditve;
  • bo sposoben kritično razmišljati ter si bo prizadeval za kakovost in prevzemanje odgovornosti za lastno delo;
  • razvil socialne in komunikacijske kompetence ter sposobnost dela v skupini.
6
Uvod v klinično psihologijo

Klinična psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z ocenjevanjem in zdravljenjem duševnih bolezni in odklonskega vedenja. Vključuje uporabo psiholoških teorij, načel in metod za ocenjevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj in drugih oblik odklonskega vedenja. Sem spadajo številne bolezni, kot so depresija, tesnoba, zloraba substanc, spolna disfunkcija, odvisnosti, prehranjevalne motnje in agresivno vedenje. Klinični psihologi preučujejo tudi vzroke odklonskega/patološkega vedenja, da bi napovedali in preprečili motnje/težave v razvoju. V okviru predmeta se boste naučili, kako izvesti klinično psihološki intervju, znali boste prepoznati znake in simptome duševnih motenj ter razlikovati med normalnimi in patološkimi fenomeni. Prav tako pa boste razumeli problematiko posameznika in boste znali v skladu z identificirano problematiko napotiti posameznika na ustrezno nadaljnjo obravnavo.

Vsebina

  • Definicija klinične psihologije, kratka zgodovina klinične psihologije.
  • Področja klinične psihologije.
  • Koncepti normalnega in patološkega.
  • Znakov in simptomov duševnih motenj.
  • Paradigme v klinični psihologiji.
  • Klinično psihološki intervju.
  • Intervence v klinični psihologiji.
  • Etika v klinični psihologiji.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje in spoštovanje etičnih principov ter zavezanost profesionalni etiki;
  • razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne strokovne kompetentnosti za delo;
  • empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti.
  • poznavanje definicije, zgodovine in področij klinične psihologije;
  • razumevanje in razlikovanje normalnih in patoloških oblik mišljenja, čustvovanja in vedenja;
  • poznavanje in prepoznavanje znakov in simptomov duševnih motenj;
  • razumevanje in kritična refleksija različnih paradigem v klinični psihologiji;
  • sposobnost izvesti (klinično) psihološki intervju za pridobivanje pomembnih informacij ter na osnovi teh prepoznati posameznika, ki potrebuje nadaljnje psihološke intervencije.
2
Seminar: Uvod v Študij

Za študijski uspeh je pomembna temeljita priprava na študij. Z aktivnostmi, izvedenimi pri seminarju, boste razvili večjo samozavest in pripravljenost za aktivno sodelovanje med študijem, dobili boste spodbudo in motivacijo za pozitiven pristop k študiju. Na seminarju se boste seznanili s fakulteto, organizacijo ter načinom dela in študija na fakulteti. Pomemben del seminarja je spoznavanje virtualnega učnega okolja in tehnologij za uspešen študij ter razvoju kompetenc pri učenju učenja in učenju online. Prehod v študij je tako lažji, uspešnost v poznejših fazah študija pa večja.

Vsebina

  • Etični kodeks študenta
  • Net etika
  • Uspešno online delo in učenje
  • Tehnike učinkovitega branja
  • Pisanje zapiskov
  • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
  • Študijski vodič in informiranje
  • Navodila za pripravo pisnih nalog
  • O strokovnem slogu in kompoziciji
  • Priprava načrta za izdelavo seminarske naloge

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • seznanitev z net etiko;
  • usvojitev tehnike uspešnega online dela in učenja;
  • usvojitev tehnike učinkovitega branja;
  • sposobnost vrednotenja strukture strokovnih besedil;
  • obvladovanje zakonitosti strokovnega sloga in kompozicije;
  • sposobnost analiziranja in primerjanja ustreznosti navajanja virov in načina citiranja;
  • sposobnost vrednotenja načrta izdelave naloge;
  • usvojitev zakonitosti javne predstavitve ob svojem govornem nastopu;
  • sposobnost analize in kritičnega vrednotenja govornega nastopa;
  • sposobnost samorefleksije o lastnem strokovnem napredku;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in pripravljenost na sodelovalno delo;
  • sposobnost timskega dela;
  • sposobnost kritične /samo/refleksije.
7
Uvod v psihologijo

Je prvi temeljni psihološki predmet, v okviru katerega boste pridobili informacije o predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznali boste zgodovino psihologije in njen pomen v sodobnem svetu ter dobili vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi in področji se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Seznanili se boste z različnimi psihološkimi metodami, biologijo vedenja in psihopatologijo. Dobili boste tudi vpogled v različne vsebine psihološkega preučevanja ter spoznali pomen psihologije v socialnem življenju.

Vsebina

  1. Uvod v psihologijo
    • Definicija psihologije
    • Zgodovina psihologije
    • Pomen psihologije v sodobnem svetu
  2. Različni psihološki pristopi
    • Psihodinamični
    • Kognitivni
    • Vedenjski
    • Sociokulturni
    • Humanistični
    • Bioevolucijski
  3. Znanstvene metode in psihološko raziskovanje
    • Raziskovanje, interpretacija in uporaba spoznanj
    • Ocenjevanje in merjenje
    • Deskriptivni in korelacijski raziskovalni dizajn
    • Eksperimentalni raziskovalni dizajn razumevanja vedenja
  4. Biologija vedenja
    • Nevroznanost
    • Biopsihologija
  5. Vsebine psihološkega preučevanja
    • Zaznavanje in percepcija
    • Stanja zavesti
    • Rast in razvoj
    • Učenje in spomin
    • Inteligentnost in jezik
    • Osebnost
    • Emocije in motivacija
  6. Psihopatologija
  7. Psihologija v socialnem življenju
    • Socialna kognicija
    • Socialna interakcija

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobni bodo diskutiranja, debatiranja in argumentiranja ter obvladovanja čustev,
  • razvili bodo zmožnost uspešnega medosebnega sodelovanja.
  • poznali in razumeli bodo  pomen in vlogo psihologije v sodobnem času,
  • razumeli in ovrednotili bodo razlike v pristopih  k reševanju psiholoških problemov,
  • sintetizirali bodo različne temelje in principe v psihološkem raziskovanju,
  • razumeli bodo vlogo biopsihologije v sodobnem proučevanju človeka,
  • poznali bodo različne vsebine psihološkega zanimanja,
  • spoznali in razumeli  bodo različne oblike psiholoških motenj.
Obvezni predmeti
6
Poslovno komuniciranje in interkulturni dialog - prvi tuji jezik I (ang., nem.)

Pred nekaj leti je bilo znanje angleškega ali kakega drugega svetovnega jezika zaželeno, danes pa je za vstop na trg dela nujno. Delodajalci ne gledajo več le na strokovno izobrazbo, vedno pomembnejše je, da kandidati za zaposlitev obvladajo tuje jezike, zlasti na svojem delovnem področju.

Znanje tujega jezika omogoča poslovno komunikacijo po vsem svetu, s poznavanjem drugih tujih jezikov pa lahko prebijete led pri novih poslovnih partnerjih ali si zagotovite dobre temelje za uspešna pogajanja. Znanje tujih jezikov pomeni vašo strokovno kompetenco ne glede na to, ali vodite mednarodni tim ali pa delate kot referent v pisarni – omogoča hitrejše reševanje problemov, morebitnih konfliktov in izzivov, pomeni vaše medkulturne kompetence, saj se poleg jezika učite tudi kulture, običajev, zgodovine.

Pri predmetu se boste seznanili z različnimi poslovnimi kulturami, razvijali prilagodljivost in iznajdljivost v komuniciranju s tujimi poslovnimi partnerji ter čut za medkulturno raznolikost.

Vsebina

  1. Poslovno sporazumevanje
    • Predstavitev sebe in sodelavcev
    • Predstavitev dejavnosti in organizacijske strukture podjetja
    • Predstavitev izdelka oz. primerjava prednosti in slabosti
    • Predstavitev delovnega okolja
    • Poimenovanje administrativnih del in orodij
    • Sporazumevanje po telefonu
    • Organizacija poslovnih obiskov, ekskurzij, seminarjev
    • Delo s strankami
  2. Poslovna korespondenca
    • Poslovna korespondenca (ponudba, povpraševanje, naročilo, opomin, reklamacija)
    • Interna poslovna korespondenca (poročila, protokoli, načrti, zapisniki, dogovori, zapiski)
    • Priložnostna korespondenca (čestitke …)
    • Osebna korespondenca (prošnja za delovno mesto, življenjepis…)
  3. Interkulturna komunikacija
    • Nacionalna identiteta in interkulturna raznolikost
    • Spoznavanje angleško govorečih dežel in interkulturni dialog
    • Sprejem tujih gostov
    • Primerjalna poslovna etika

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • obvladovanje kulture jezika in sporazumevanja v mednarodnem okolju;
  • sposobnost komunikacijske interakcije v poslovnih okoliščinah ob upoštevanju in razumevanju nacionalne identitete in interkulturnih posebnosti;
  • sposobnost razumevanja in uporabe strokovnega besedišča na področju poslovnega komuniciranja za uresničevanje poslovnih funkcij organizacije v mednarodnem okolju;
  • sposobnost samostojnega vodenje korespondence v jasnem, pravilnem in učinkovitem slogu obvladovanje komunikacijskih veščin za samostojno nastopanje in komuniciranje v globalni družbi;
  • uporabili angleščino kot linguo franco v mednarodnem prostoru;
  • sposobnost samostojnega in učinkovitega dela s strokovno literaturo in slovarji;
  • sposobnost uporabe sodobnih informacijskih virov;
  • sposobnost kritične refleksije in timskega dela;
  • pozitiven odnos do dela in odgovornost za delo.
6
Metodologija družboslovnega raziskovanja

Družboslovna metodologija izhaja iz sociologije, ki je po svoji naravi »nejeverna« veda. Sociologija nič ne vzame za samoumevno, ne verjame, da je življenje takšno, kot se nam kaže, nenehno se sprašuje, kaj se skriva zadaj. In kako si družboslovec/-ka razlaga, kako družba deluje? Z raziskovanjem. Tako da ljudi opazuje, sprašuje, živi nekaj časa z njimi, preračunava uradne statistične podatke, analizira medijske tekste itd. O tem, kako naj to počne, govori družboslovna metodologija.

Pri vsebinah predmeta se boste seznanili z osnovnimi koncepti v metodologiji družboslovnega raziskovanja, s postavljanjem raziskovalnih vprašanj in oblikovanjem raziskovalnih hipotez, z zbiranjem podatkov, oblikovanjem anketnih vprašalnikov ipd.

Vsebina

  1. Osnovni pojmi  družboslovnega raziskovanja
    • raziskovanje, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje
    • vrste raziskav
    • znanstveno spoznanje
    • poti znanstvenega spoznavanja
    • viri znanstvenega spoznavanja
  2. Znanstveni aparat
    • prevzemanje besedila
    • dokumentiranje uporabljenih virov
    • raba opomb
  3. Faze (potek) empirične raziskave
  4. Raziskovalne metode (deskriptivna, kavzalna – neeksperimentalna, eksperimentalna)
  5. Postopki zbiranje podatkov
    • anketiranje
    • postopki ocenjevanje
    • postopki merjenja stališč
    • intervju
    • opazovanje
  6. Struktura seminarske in diplomske naloge

       7. Empirična raziskovalna vaja

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • usposobljeni za iskanje in uporabo znanstvenih in strokovnih dokumentov;
  • usposobljeni za uporabo metod družboslovnega raziskovanja in postopkov zbiranja podatkov;
  • usposobljeni za samostojno empirično raziskovalno delo;
  • usposobljeni za empiričnih seminarskih in diplomskih nalog ter drugih raziskovalnih poročil;
  • razvili samozavest za komuniciranje z okoljem in oblikovanje lastnih stališč;
  • znali zbirati, analizirati in interpretirati relevantne podatke na področju poslovnih procesov ob uporabi metod družboslovnega raziskovanja;
  • razvili kritičnega mišljenja;
  • razvili vztrajnosti, natančnosti, zanesljivosti in odgovornosti pri delu.
6
Kompetence psihologa

Od psihologov se pričakuje, da bodo lahko pozorno poslušali druge, se psihično in čustveno vživeli v sogovornika ter pravočasno postavljali nadaljnja vprašanja in vplivali na sogovornika. Predmet Kompetence psihologa se ukvarja z razvojem socialnih in komunikacijskih kompetenc ter spodbujanjem samoregulacije in spretnosti refleksije za študij, družbo in delo. Sestavni del predmeta so tudi uvod in osnove psihometrije, ki je področje psihologije, ki se na splošno ukvarja s teorijo in načeli merjenja v psihologiji. V okviru predmeta boste na osnovi študije primera pripravil scenarij vzpostavljanja in vodenja svetovalno-terapevtskega odnosa v različnih psihosocialnih kontekstih, naučili se boste prepoznati najpogostejše ovire in izzive v psihološki obravnavi in opredelil ustrezne principe dela za soočanje z njimi. Znali boste pripraviti načrt psihološke obravnave posameznika na osnovi njegove anamneze. V okviru predmeta boste spoznali tudi osnove merjenja v psihologiji ter temeljne zakonitosti in principe psihološkega testiranja, seznanili se boste z metodami in postopki za merjenje občutkov, mnenj in stališč, osebnostnih lastnosti in sposobnosti ter razumeli psihometrične značilnosti, ki opredeljujejo kakovost (psiholoških) testov.

Vsebina

I. OSNOVE PSIHOMETRIJE

  • Teoretične osnove in zgodovina merjenja v psihologiji
  • Osnove psihofizike (merjenje zaznavnih pragov, lestvičenje)
  • Opredelitev in vrste psiholoških testov
  • Psihometrične lastnosti psiholoških testov
  • Principi psihološkega testiranja in rezultatov
  • Etični vidiki psihološkega testiranja

II. SVETOVALNO-TERAPEVTSKI PROCES

  • Terapevtski odnos in delovna aliansa
  • Osnove svetovalne terapevtske komunikacije
  • Veščine vzpostavljanja, strukturiranja in upravljanja svetovalno terapevtskega odnosa
  • Ključni izzivi v svetovalno terapevtskem odnosu
  • Delo s pozitivnimi viri v psihološkem svetovanju
  • Etični principi svetovalno terapevtskega procesa

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje osnov merjenja v psihologiji ter razumevanje temeljnih zakonitosti in principov psihološkega testiranja;
  • poznavanje metod in postopkov za merjenje občutkov, mnenj in stališč, osebnostnih lastnosti in sposobnosti;
  • razumevanje psihometričnih značilnosti, ki opredeljujejo kakovost (psiholoških) testov;
  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
  • razvoj socialnih in komunikacijskih veščin za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
  • razvoj osebne integritete in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
  • sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi.
  • sposobnost komuniciranja, vzpostavljanja in strukturiranja ter vodenja psiholoških razgovorov v različnih situacijah in kontekstih;
  • poznavanje, razumevanje in osnovna uporaba različnih svetovalnih in terapevtskih pristopov in tehnik;
  • konstruktivno soočanje z najpogostejšimi ovirami in izzivi v psihološki obravnavi;
  • prepoznavanje in izkoriščanje pozitivnih virov s ciljem opolnomočenja in stabilizacije posameznika v psihološki obravnavi.
6
Komunikacijske tehnike

Komuniciranje je del našega vsakdana, zato številni komunikaciji ne posvečajo dovolj pozornosti. Komunikacija je veščina, ki jo je treba razvijati. Vsak posameznik ima možnost, da postane uspešnejši v svojem načinu komuniciranja. Če želimo biti boljši, moramo poznati komunikacijski proces, svoje potenciale, vrline in veščine. V okviru predmeta boste razvili socialne in komunikacijske kompetence ter prilagodljivost za učinkovito delovanje v različnih poslovnih in socialnih okoljih ter sposobnost učinkovitega delovanja v timih. Izvedli boste analizo primera komunikacije in prepoznali uporabljene komunikacijske tehnike, znali boste uporabiti tehnike za reševanje praktičnih primerov vplivanja na posameznika ali množico ter sestavili in predstavili lastni promocijski izdelek z uporabo naučenih tehnik komuniciranja.

Vsebina

  • Definicija, vloga in pomen medosebnega komuniciranja; pomen socialne interakcije in odnosov; kontekstualni in razvojni vidik medosebne komunikacije; funkcije medosebnega komuniciranja in vpliva.
  • Razlike med ritualno in ciljno usmerjeno komunikacijo in tehnike postavljanja ciljev v komunikaciji.
  • Oblike in sestavni deli verbalne in neverbalne komunikacije.
  • Tehnike povezovanja na zavedni in nezavedni ravni.
  • Komunikacijske tehnike za podajanje sugestij.
  • Tehnike za pridobivanje informacij in povečevanje sugestibilnosti.
  • Tehnike za obvladovanje svojega telesa v procesu komuniciranja.
  • Etika komuniciranja pri uporabi komunikacijskih tehnik v praksi.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • Razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc ter prilagodljivost za učinkovito delovanje v različnih poslovnih in socialnih okoljih ter sposobnost učinkovitega delovanja v timih.
  • Sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij.
  • Ciljna naravnanost v komuniciranju (kompetence postavljanja ciljev v različnih situacijah).
  • Sposobnost anticipacije dogodkov in prevzemanje pro-aktivne vloge v komunikaciji.
  • Sposobnost zaznave stanja in uporabe tehnik povezovanja (na zavedni in nezavedni ravni).
  • Sposobnost prepoznavanja posameznih komunikacijskih tehnik na študijah primerov.
  • Sposobnost uporabe verbalnih in neverbalnih proaktivnih tehnik v osebni komunikaciji.
  • Sposobnost aplikacije komunikacijskih tehnik na področje javnega nastopanja in pisanja učinkovitih tekstov v različnih kulturnih okoljih.
  • Sposobnost samoizražanja in prezentacije svojih stališč in idej z uporabo komunikacijskih tehnik.
6
Uvod v svetovanje in psihoterapijo

Psihološko svetovanje je namenjeno obravnavi psihičnih težav posameznika z namenom izboljšanja njegovega doživljanja, vedenja in medosebnih odnosov v življenju. V primerjavi s svetovanjem pa je psihoterapija daljši in globlji proces, ki je praviloma tudi dolgotrajnejši. Zato je psihoterapija učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost). V okviru predmeta boste spoznali osnovne principe obravnave posameznih svetovalno-terapevtskih pristopov, znali boste razložiti odnos emocije-mišljenje-vedenje in izvesti funkcionalno analizo vedenja po principih kognitivno vedenjske teorije ter na primeru oceniti ustreznost uporabe posameznega svetovalnega oz. terapevtskega pristopa.

Vsebina

  • Zgodovinska izhodišča svetovanja in psihoterapije ter diferenciacija med svetovanjem in psihoterapijo
  • Osnove psihoanalize
  • Osnove vedenjsko kognitivne terapije (VKT)
  • Osnove transakcijske analize
  • Osnove gestalt terapije
  • Osnove sistemske terapije

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
  • razvoj socialnih in komunikacijskih veščin za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
  • razvoj osebne integritete in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
  • razumevanje zgodovinskih izhodišč svetovanja in psihoterapije;
  • sposobnost diferenciacije med svetovanjem in psihoterapijo;
  • poznavanje topike osebnosti, razumevanje nastanka nevroz in sposobnost razlikovanja med nevrozo in psihozo;
  • poznavanje, razumevanje in osnovna uporaba različnih svetovalnih in terapevtskih pristopov in tehnik (paradigme psihoanalize, vedenjsko-kognitivne terapije, transakcijske analize, gestalt terapije in sistemske terapije).  
6
Duševno zdravje in duševne motnje

Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja torej ni brez duševnega zdravja. Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno spoprijemanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost spopadanja s težavami. Duševna motnja pa je oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. V okviru predmeta boste spoznali teorijo duševnih motenj, splošno in specialno psihopatologijo, sodobne koncepte psihoterapije in psihosocialnega svetovanja ter koncepte duševnega zdravja. Na osnovi konkretnega primera boste znali prepoznati znake in simptome duševnih motenj in jih umestiti v eno od temeljnih kategorij duševnih motenj ter znali boste oblikovati konkretne ukrepe in mehanizme za krepitev duševnega zdravja.

Vsebina

1. Kratka zgodovina razvoja psihiatrije od 19.stoletja naprej

Predstavitev razvoja poglavitnih psihiatričnih in psihoterapevtskih šol tekom 19. in 20. stoletja.

2. Teorija duševnih motenj:

  • integrativna paradigma v psihiatriji, nevrobiologija psihiatrije - osnove nevroznanosti, pomembne za  nevrobiologijo psihiatrije in psihosocialno svetovanje;
  • sodobne preiskovalne metode (npr. PET, fMRI), osnove nevroanatomije in nevrofiziologije s posebnim poudarkom na možganih; 
  • temeljna znanja psihiatrije, pomembna za psihosocialno svetovanje;
  • diagnostični sistemi: DSM V z večosno diagnostiko in peto poglavje MKB-10 z glavnimi skupinami duševnih motenj;
  • biopsihosocialni model duševnih motenj; psihiatrična fenomenologija; psihopatologija in diferencialna diagnostika;

3. Splošna psihopatologija: znaki in simptomi duševnih motenj (motnje čustvovanja, mišljenja, spomina,…itn.)

4. Specialna psihopatologija: psihotične motnje (organske, simptomatske, funkcijske), motnje osebnosti, razpoloženjske (afektivne) motnje, nevrotske, stresne in somatoformne motnje, duševna manjrazvitost, bolezni odvisnosti, spolne motnje, seksualne disfunkcije, psihiatrična prva pomoč in krizne intervence (ravnanje s samomorilnimi pacienti);   

5. Sodobni koncepti psihoterapije in psihosocialnega svetovanja

6. Koncepti duševnega zdravja, salutogeneza in podobne teorije

  • duševno zdravje v skupnostih;
  • koncepti relacijske etike;
  • psihologija stresa, strategije spopadanja;
  • moralna psihologija, moralna zasnova;  
  • funkcionalna spolnost in partnersko življenje

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • kooperativnost, delo in sodelovanje v skupini; 
  • sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje in strokovno izpopolnjevanje;
  • empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti;
  • oblikovanje poklicne identitete in zavezanost profesionalni etiki.
  • poznavanje in razumevanje temeljnih paradigem v psihiatriji in osnov klasifikacije duševnih motenj;
  • prepoznavanje znakov in simptomov temeljnih skupin duševnih motenj;
  • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov psihoterapije in psihosocialnega svetovanja;
  • poznavanje in razumevanje različnih konceptov duševnega zdravja ter mehanizmov in pristopov za krepitev duševnega zdravja.
6
Projektni management in timsko delo

V vsakdanjem in poklicnem življenju se kar naprej srečujemo s projekti – nalogami in dejavnostmi, ki imajo točno določene cilje. Projektno vodenje in projektna organizacija dela nista nikakršna čarobna paličica, ki bi ohlapno skupino brez natančno določenih ciljev in načina komunikacije navzven in navznoter spremenila v tekoči trak za izvedbo projektov. Pravzaprav pomeni projektno vodenje največjo spremembo za tiste, ki projekt vodijo, in od njih tudi največ zahteva. Tu ni velike znanosti, poleg skrbnega načrtovanja in upoštevanja vseh pogojev, ki jih postavlja okolje, zahteva tudi veliko discipline pri spremljanju projekta in predvsem stalno prilagajanje spremembam.

Kaj je to projekt? Kakšen je dober projektni vodja, katera znanja in lastnosti ima? Je dovolj, da je velik strokovnjak na vsebinskem področju projekta? Iz česa je sestavljen projektni načrt in kdo je odgovoren za pripravo projektnega načrta? Pri vsebinah predmeta in s pomočjo detektivske izobraževalne igre boste razvili kompetence projektnega vodenja.

Vsebina

  • definicija projekta
  • vpliv sprememb na projekt
  • projektno okolje
  • naloge projektnega vodje
  • predstavitev procesov planiranja
  • izbira organizacijske sheme
  • strukturiranje projekta
  • planiranje aktivnosti, nosilcev in rezultatov
  • pomen nadzora projekta
  • spremljanje teka projekta, sestanki, reševanje konfliktov
  • določitev ciljev projekta
  • določitev vektorjev projekta
  • definiranje dimenzij projekta
  • definiranje aktivnosti projekta
  • oceniti trajanje aktivnosti
  • določiti nosilce aktivnosti
  • določiti rezultate aktivnosti
  • povezati aktivnosti v mrežo
  • določiti kritično pot
  • priprava projektnega načrta
  • predstavitev dokumentov projektnega načrta
  • predstavitev projektnega načrta deležnikom projekta
  • uskladitev in potrditev projektnega načrta
  • spremljanje projekta
  • poročanje o stanju na projektu
  • pripravljanje sestankov
  • vodenje sestankov
  • informacijski viri in orodja s področja projektnega vodenja
  • EU projekti

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • seznanili se bodo s projektnim vodenjem kot orodjem za učinkovito realizacijo ciljev in s konceptualnimi osnovami ter sodobnimi tehnikami vodenja projektov;
  • znali aplicirati znanje v procesih priprave in izvedbe projektov;
  • znali uporabljati sodobne tehnologije za vodenje projekta;
  • znali predstaviti projekt in poročati o projektu;
  • sposobni analize, sinteze in predvidevanja rešitev;
  • sposobni samostojnega strokovnega dela;
  • zavedali se pomena etike in morale v poslovanju;
  • sposobni timskega dela.
6
Komunikacija in medosebne kompetence

S problemi komuniciranja in medosebnih kompetenc se srečujemo vsakodnevno. Pogosto se nam porajajo vprašanja, kot so, kakšna je vloga komunikacije kot medosebnega procesa za zadovoljevanje interesov, druženja, premoščanja razlik, oblikovanja stališč in pozitivnega odnosa do drugih; kaj se dogaja v medosebnih odnosih, zakaj je ustrezna komunikacija tako pomembna; kako vplivajo naša čustva na medosebne odnose. Pri predmetu boste iskali odgovore na taka in podobna vprašanja.

Poleg tega se boste seznanili s pojmom osebnosti in medosebnih. Aktivnosti vas bodo spodbujale k razmisleku o lastni osebnostni, osebnostnih razlikah in zmožnostih ocenjevanja duševnostni sočloveka.

Vsebina

1. sklop Osebnost in medosebni odnosi

1/ Osebnost

Implicitna pojmovanja osebnosti

Osebnost v znanosti

  • Opisovanje – pojasnjevanje – napovedovanje – spreminjanje
  • Definicijska določila osebnost

Ocenjevanje osebnostnih lastnosti v vsakdanjem življenju

  • Oblikovanje predstave o drugih
  • Implicitne kognicije , atribucije in perspektiva ocenjevanja (akterji, opazovalci)

2/Kognitivni procesi

  • zaznavanje
  • mišljenje
  • učenje in spomin

3/ Emocije

  • pomen emocij v filogenezi in ontogenezi
  • emocije in vedenje

4/ Motivacijski vidiki osebnosti

  • Potrebe in motivi
  • Hierarhija motivov: fiziološke potrebe, varnost, ljubezen, ugled, samoaktualizacija
  • Čustva kot motivacijski dejavnik

2. sklop Medosebne interakcije

1/ Socializacija - socialne skupine, vrste in značilnosti

  • Primarne in sekundarne skupine, formalne in neformalne skupine, referenčne skupine
  • Dinamika manjših skupin in vpliv na osebnostno rast ter oblikovanje identitete
  • Neformalne skupine
  • Struktura, vloga, ideologija akcijskih ciljev

2/ Osebnostni predsodki in stereotipi

  • Psihološki izvor predsodkov in stereotipov
  • Učinek pričakovanja in samouresničujoče se prerokbe

3/ Cilji, ideali in vrednote

  • Vrednote kot motivacijski cilji
  • Vrednostne orientacije

3. sklop Komunikacija

1/ Osnove komunikacije

  • Veščine v medosebnih odnosih
  • Sporazumevanje kot veščina
  • Znanje o medosebnem sporazumevanju
  • Temeljni model komunikacije
  • Dejavniki učinkovite komunikacije
  • Komunikacija in osebnost
  • Komunikacija in emocije
  • Komunikacija in konflikti v medosebnih odnosih

2/ Komuniciranje z različnimi javnostmi

  • Javno nastopanje
  • Komuniciranje z različnimi ciljnimi skupinami

3/ Poslovna komunikacija

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • Spoznali in razumeli vlogo osebnosti v medosebnih odnosih.
  • Spoznali in razumeli dinamiko v medosebnih odnosih.
  • Spoznali in razumeli pomen in dinamiko komuniciranja.
  • Razumeli komunikacijo kot medosebni proces za zadovoljevanje interesov, druženje, premoščanje razlik, oblikovanje stališč in pozitiven odnos do pomembnih drugih.
  • Razumeli in znali presoditi specifičnost osebnega modela komuniciranja ter pomen različnosti komunikacije glede na tipe osebnosti, zaznavanja ipd.
  • Seznanili se bodo s posebnostmi besedne in nebesedne komunikacije in razvili zmožnost celostnega sprejemanja in vrednotenja (ne)besednih sporočil.
  • Razlikovali različne pomene govorice telesa in nebesednega komuniciranja.
  • Spoznali napake v besednem komuniciranju in jih znali prepoznati pri sebi in pri drugih.
  • Znali vrednotiti čustva kot pomemben dejavnik v medosebnih odnosih.
  • Seznanjeni s sodobnimi posredniki v poslovni komunikaciji.
  • Spoznali komunikacijo kot sredstvo učenja in javnega nastopanja.
  • Seznanjeni z elementi za pripravo dobre predstavitve in javnega nastopanja ter znali prilagoditi informiranje, posredovanje informacij različnim tipom udeležencev.
  • Spoznali nekatere metode in veščine komuniciranja s poslovnimi partnerji (reševanje problemov, konfliktov, tehnike argumentiranja ipd.).
  • Seznanjeni z nekaterimi smermi in načini komuniciranja v poslovnem okolju.
  • Spoznali prednosti skupinskega reševanja problemov in prepoznali sposobnosti sodelovanja in odločanja pri sebi in drugih.
  • Razvili kompetence za pogajanje in argumentiranje.
  • Sposobni analize in kritične refleksije lastne komunikacije.
Izbirni predmeti (študent izbere dva)
6
Organiziranje kakovosti življenja

Zdrav način življenja je vrednota, ki bi morala vsakemu posamezniku pomeniti eno od prioritet v življenju. Predmet Organiziranje kakovosti življenja je namenjen seznanitvi s področjem zdravja in zdravega življenja. Spoznali boste osnovne teoretske koncepte, analizo trenutnega stanja v Sloveniji in po svetu, se seznanili z izbranimi področji javnega zdravja ter analizirali dobre prakse preventivnih ukrepov za zdravo življenje in razvijali lastne projektne zamisli.

Vizija predmeta je seznaniti študente z zgoraj omenjenimi vsebinami in jim podati osnovna znanja za reševanje izzivov na področju zdravja in ukrepov za zdravo življenje.

Vsebina

  1. Življenjska obdobja in psihološki problemi:
    • Družina, vloge, dinamika.
    • Moški/Ženska odnos.
    • Partnerstvo.
    • Starševstvo.
    • Nasilje.
    • Otroci kot žrtve nasilja in zlorabe moči.
    • Spolne zlorabe, žrtve in storilci. 
    • Zlorabe moči, vrste in zaščita v kasnejših obdobjih.
    • Asertivnost in asertivni trening.
    • Problemi staranja.
    • Krizna srednja leta.
    • Življenjske izgube.
    • Procesi žalovanja.
    • Oblike pomoči in samopomoči.
  2. Obvladovanje stresa:
    • Življenjske situacije ogroženosti, škode in nenadnih zasukov.
    • Zdravju škodljive navade in življenjski slog.
    • Spreminjanje navad.
    • Pozitivni življenjski slog, optimizem.
    • Individualne in skupinske oblike pomoči.
    • Kognitivno-vedenjske oblike pomoči.
    • Sprostitvene tehnike.
    • Tehnike vizualizacije.
    • Terapevtske tehnike imaginacij.
  3. Ko pridejo bolezni:
    • Motnje prehranjevanja in organizirana pomoč: prenajedanje in zvišana telesna teža, bulimija, anoreksija. Vzroki in pojavnost.
    • Možnost organizirane pomoči.
    • Psihosomatske motnje in bolezni kot posledica zdravju škodljivega življenjskega sloga in navad.
    • Možnost samopomoči in organizirane psihološke in psihosocialne pomoči.
    • Kronične bolezni in kvaliteta življenja z njimi.
    • Hospitalizacija in pojavi naučene nemoči bolnika.
    • Bolnik in stresne situacije, povezane z preiskavami in terapevtskimi posegi. Organizirana priprava na operacijo.
    • Akutna in kronična bolečina.
    • Bolečina kot posledica stalnih napetosti in stresov.
    • Organizirana pomoč in samopomoč pri akutni bolečini.
    • Organizirana, interdisciplinarna pomoč pri kroničnih bolečinskih stanjih.
    • Komunikacija. Terapevtska komunikacija. Aktivno poslušanje. Rogersova nedirektivna metoda pomoči.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • se seznanijo s celostnim, biopsihosocialnim modelom zdravja in bolezni;
  • spoznajo številne prednosti celostnega pristopa k reševanju problemov zdravja in bolezni glede na obstoječ biomedicinski model;
  • z usvojenim psihološkim znanjem zmorejo razumevati zvezo med človekovimi navadami in  prevladujočim življenjskim slogom ter problemi zdravja kot tudi bolezni;
  • zmorejo razumeti in organizirati psihosocialno pomoč različnim ogroženim skupinam prebivalstva;
  • usvojijo znanja in spoznajo pomen ustrezne komunikacije, še posebno pa terapevtske komunikacije in aktivnega poslušanja in ustreznega nudenja socialne podpore in pomoči posamezniku v stiski, povezane s psihofizičnim zdravjem ali boleznijo;  
  • so zmožni analitično-sintetičnega razumevanja družbenih pojavov glede na njegov pomen in možnosti posameznika za skladen psihofizični razvoj;
  • so zmožni kritične presoje obstoječe družbene mreže oskrbe in pomoči posamezniku v stanju porušenega psihofizičnega ravnovesja in predlagati nove oblike pomoči; 
  • so zmožni kritično in celovito razumeti in ovrednoti posameznikovo skrb za ohranjanje zdravja z vidika interesov družbene skupnosti;
  • so zmožni svoja spoznanja in videnja psihosocialnih pojavov in oblik pomoči argumentirano posredovati drugim osebam in skupinam in doseči soglasje v postavitvi ciljev, reševanju problemov, v organiziranem in  celovitem  pristopu k reševanju problemov zdravja in bolezni;
  • na osnovi pridobljenih znanj, opažanj in spoznanj so zmožni slediti tudi interesom ohranjanja in krepitve lastnega zdravja, spoznati prednosti načel permanentnega učenja in jim v praksi tudi slediti kot težiti k lastni neprestani skrbi za osebnostno rast;
  • razvili kreativnosti in prilagodljivost;
  • razvili pozitivni odnos do dela.
6
Marginalne družbene skupine

Živimo v družbi in času, v katerem so marginalne družbene skupine postale naša realnost, pa vendar tudi v času, ko je izjemno pomembno razumeti dinamiko njihovega nastajanja in možnega spreminjanja.

Ob vsebinah predmeta boste bolje razumeli problematiko marginalnih družbenih skupin in njihov položaj v Sloveniji, kaj pomeni teorija revščine, socialna izključenost in kakšna je socialna politika v Sloveniji, s poudarkom na izboljševanju položaja posameznih marginalnih skupin v naši državi.

Pri predmetu boste spoznali ključne teorije: teorijo revščine, socialne izključenosti in marginalnosti. Na podlagi identificiranih pomembnih življenjskih področij in izbranih kazalnikov boste spoznali in analizirali položaj marginalnih družbenih skupin v Sloveniji. Hkrati se boste seznanili s socialno politiko v Sloveniji in posebej z ukrepi, ki so namenjeni izboljševanju položaja posameznih marginalnih skupin v Sloveniji.

Vsebina

  • Pojem marginalnih skupin, procesi, tipi in dimenzije marginalnosti.
  • Historiat, tipi in mehanizmi socialne izključenosti.
  • Ambivalentnost »privilegirane« marginalnosti (subkulture) mladih in kontrakulture kot bega iz marginalnosti.
  • Teoretični koncepti marginalnosti (družbena izključenost, dno družbene lestvice, revščina, družba tveganja, depreviligiranost, etnična stratifikacija, etnična distanca, ipd.).
  • Koncepti, teorije in funkcije revščine (relativna in absolutna revščina, dilema praga revščine).
  • Koncepti dela in socialnopsihološke posledice brezposelnosti.
  • Socialne posledice staranja in značilnosti kulture starejših.
  • Migracije, multikulturnost in problemi socialne integracije.
  • Problemi socialne integracije Romov.
  • Študij drugih (izbranih oz. regionalno zastopanih) marginalnih skupin: berači, brezdomci, zasvojenci, pijanci ...

Cilji in kompetence

Študentje pri predmetu pridobijo naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznajo in znajo identificirati specifične socialne probleme moderne (slovenske) družbe, kot so revščina, socialna izključenost, brezposelnost, diskriminacija, ipd.;
  • poznajo poglavitne marginalne skupine (oblike marginalnosti) v slovenski in širši moderni družbi;
  • poznajo in razumejo procese ter mehanizme marginalizacije in izključenosti kot tudi njihove posledice;
  • poznajo temeljne teoretične in analitične koncepte, ki tematizirajo problematiko marginalnih družbenih skupin;
  • razumejo oblike delovanja marginalnih družbenih skupin v dinamiki razslojenosti družbe;
  • spoznajo družbeno neenakost kot različnost vlog in položajev ter ključne določilnice neenakosti (moč, bogastvo, ugled, družbeni status) kot tudi pojem statusne inkonsistence;
  • razvijejo sposobnost analitičnega in kritičnega pogleda na družbeno realnost;
  • razvijejo občutljivost za potrebe ljudi z dna družbene lestvice;
  • pridobijo znanja za diagnosticiranje potreb ter organiziranje socialnih storitev za različne marginalne (kot) ciljne skupine - na različnih ravneh upravljanja;
  • poznajo vlogo, pomen ter načine organiziranja aktivnosti za družbeno integracijo marginalnih skupin in posameznikov - v perspektivi socialne države, civilno-družbenih organizacij in kvalitete življenja;
  • si razvijejo fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvijejo pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.
6
Psihologija učenja

Psihologija učenja se osredotoča na vrsto tem, povezanih s tem, kako se ljudje učijo in komunicirajo s svojim okoljem. Zato so psihologi, ki delujejo na področju izobraževanja, osredotočeni na prepoznavanje in preučevanje učnih metod, da bi bolje razumeli, kako ljudje absorbirajo in hranijo nove informacije. Učenje je vseživljenjsko prizadevanje. Ljudje se ne učijo samo v šoli, ampak se učijo v službi, v socialnih situacijah in celo, ko opravljajo preprosta opravila. Tako boste v okviru predmeta spoznali  temeljne naloge psihologije učenja, psihološke opredelitve učenja, aplikacije osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso, nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenja ter sodobne trende učenja in programe za spodbujanje učenja. Spoznali boste dejavnike učinkovitosti učenja, učno motivacijo in rezultate učenja ter pomen samoučinkovitosti, učne samopodobe, učnih metod in strategij v povezanosti z učnimi izidi. Preizkusili se boste tudi v samoregulacijskem učenju, samorefleksiji, samovrednotenju  in preverjanju učnih izidov.

Vsebina

  • opredelitev predmeta in temeljnih nalog psihologije učenja;
  • psihološke opredelitve učenja in aplikacija osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso;
  • nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenje, kognitivna nevroznanost učenja;
  • tradicionalni in sodobni trendi učenja,  programi za spodbujanje učenja;
  • dejavniki učinkovitosti učenja, klasifikacija in povezanost dejavnikov učne uspešnosti/neuspešnosti;
  • učna motivacija: motivacijske teorije, šolsko učenje in sestavine učne motivacije v povezavi z učnimi dosežki in izidi;
  • rezultati učenja: navade, spretnosti, znanje, dejavniki pomnjenja in pozabljanja;
  • zaznavni tipi in stili učenja, kognitivne in metakognitivne sposobnosti za učenje;
  • samoučinkovitost, učna samopodoba, učne metode in strategije v povezanosti z učnimi izidi;
  • samoregulacijsko učenje, samorefleksija, samovrednotenje  in učni izidi, pristopi k razvijanju in merjenju samoregulacijskega učenja;
  • kompleksna učna okolja prihodnosti v kontekstu digitalne družbe in vseživljenjskosti učenja.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

Študent:

  • bo razvijal pozitiven odnos do kreativnega reševanja izzivov na področju psihologije učenja,
  • bo imel sposobnost interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja psihologije učenja in komunikacijskih spretnosti ter zmožnosti uporabe tega znanja na področju socialnih interakcij
  • bo razvijal socialne in komunikacijske kompetence.
  • bo poznal temeljne naloge psihologije učenja, psihološke opredelitve učenja, aplikacije osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso;
  • bo poznal nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenja, kognitivno nevroznanost učenja, tradicionalne in sodobne trende učenja in programe za spodbujanje učenja;
  • se bo seznanil z dejavniki učinkovitosti učenja, učno motivacijo in rezultati učenja, zaznavnimi tipi in stili učenja, kognitivnimi in metakognitivnimi sposobnostmi za učenje;
  • bo samorefleksivno spoznal pomen samoučinkovitosti, učne samopodobe, učnih metoda in strategij v povezanosti z učnimi izidi;
  • se bo seznanil, razumel in preizkusil v samoregulacijskem učenju, samorefleksiji, samovrednotenju  in preverjanju učnih izidih,
  • se bo seznanil in aktivno deloval v kompleksnem učnem okolju prihodnosti v kontekstu digitalne družbe in vseživljenjskosti učenja.
6
Kadrovska psihologija

Kadrovska psihologija se ukvarja s selekcijo, izbiro, uvajanjem, usposabljanjem, napredovanjem, ocenjevanjem in svetovanjem zaposlenih. Proučuje tudi druge vidike dela, uspešnost, zadovoljstvo pri delu in odnose med vodji in zaposlenimi na delovnem mestu. V okviru predmeta boste spoznali, kako pripraviti analizo dela ter spodbujati, ocenjevati in meriti delovno uspešnost, kako izvajati zunanjo in notranjo selekcijo kandidatov in zaposlitvene razgovore, naučili pa se boste, kako implementirati psihološka spoznanja tudi na področje razvoja zaposlenih ter varnosti in zdravja na delovnem mestu. V okviru predmeta se boste naučili sestaviti preprost kompetenčni model za izbrano delovno mesto, pripravili boste scenarij za vodenje selekcijskega intervjuja s poudarkom na uporabi vedenjskih vprašanj in na podlagi primera pripravili psihološki profil kandidata ter predlog nadaljnjih ukrepov (zaposlitev, karierno napredovanje, delovna uspešnost itd.).

Vsebina

1. Osnove kadrovske psihologije

  • Razlika med kadrovsko in organizacijsko psihologijo.
  • Ključne naloge kadrovskega psihologa.
  • Izzivi kadrovskega psihologa v organizaciji.
  • Aktualni trendi in prihodnost kadrovske psihologije.

2. Analiza dela

  • Na posameznika osredotočena analiza dela.
  • Določanje ključnih kompetenc na delovnem mestu.
  • Sestavljanje kompetenčnih modelov.
  • Kompetenčni modeli v času spreminjajočih se delovnih mest.

3. Zunanja in notranja selekcija

  • Individualne razlike na delovnem mestu in njihova vloga pri napovedovanju delovne učinkovitosti.
  • Rekrutiranje kandidatov.
  • Psihološko testiranje v selekcijskem procesu.
  • Uporaba sodobnih tehnoloških rešitev in digitalnih orodij v procesu selekcije.
  • Vrste intervjujev v selekcijskem postopku.
  • Osnove ocenjevalnih centrov.

4. Razvoj zaposlenih

  • Odkrivanje razvojnih potreb pri zaposlenih.
  • Elementi uspešnih razvojnih aktivnosti.
  • Individualne in skupinske razvojne aktivnosti.
  • Uporaba sodobnih tehnoloških rešitev in digitalnih orodij za razvoj zaposlenih.
  • Osnove coaching pogovora.

5. Karierno svetovanje

  • Osnove kariernega svetovanja v organizaciji.
  • Določanje strokovne in vodstvene karierne poti v organizaciji. 
  • Proces izbire in razvoja talentov.
  • Upravljanje karier starejših zaposlenih.

6. Spodbujanje delovne uspešnosti

  • Kriteriji delovne uspešnosti.
  • Ocenjevanje delovnih rezultatov.
  • Ocenjevanje kompetenc zaposlenih.
  • Vloga povratne informacije pri spodbujanju delovne uspešnosti.
  • Uporaba »feedforward« intervjuja pri spodbujanju delovne uspešnosti.

7. Sodobne oblike dela

  • Elementi dela, ki vodijo k zavzetosti zaposlenih.
  • Delo od doma in delo na daljavo.
  • Delo v medkulturnem okolju.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • Sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi.
  • Razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc za konstruktivno sodelovanje v strokovnih timih in učinkovito delovanje v različnih delovnih okoljih.
  • Sposobnost refleksije lastnega dela za lasten strokovni razvoj in večjo strokovnost.
  • Sposobnost uporabe sodobnih smernic in pristopov upravljanja s kadri.
  • Poznavanje aktivnosti, pristopov, orodij in trendov, ki jih pokriva področje kadrovske psihologije.
  • Zmožnost opredelitve ključnih kompetenc za posamezno delovno mesto in priprave predlogov preprostih kompetenčnih modelov. 
  • Usposobljenost za načrtovanje selekcijskih preizkusov glede na zahtevan kompetenčni profil delovnega mesta in sinteza zbranih informacij v celovit psihološki profil.
  • Poznavanje in razumevanje razvojnih potreb zaposlenih ter ukrepov in aktivnosti za razvoj kompetenc in karierno svetovanje zaposlenim.
  • Razumevanje specifik različnih vrst kariernega svetovanja (talenti, starejši, vodje, strokovnjaki).
  • Razumevanje subjektivnih in objektivnih pristopov za ocenjevanje delovne učinkovitosti in kritično ovrednotenje njihovih prednosti in pomanjkljivosti.
  • Sinteza pridobljenih znanj za celovito načrtovanje dela in delovnega okolja, ki omogoča zavzeto, avtonomno in kakovostno delo zaposlenih.
Obvezni predmeti
6
Poljubni izbirni predmet

Eden od izbirnih predmetov tretjega letnika je lahko tudi poljubni izbirni predmet iz kateregakoli študijskega programa, ki ga izvajamo na DOBA Fakulteti in je ovrednoten s 6 ECTS.

12
Zaključna strokovna naloga

Na podlagi akreditacije visokošolskega študijskega programa in njegovih sprememb, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in pozneje njegov naslednik NAKVIS, študenti dodiplomskih visokošolskih programov, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko opravijo dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izberejo med izbirnimi predmeti v visokošolskih strokovnih študijskih programih na DOBA Fakulteti.

Vsebina

  • Izbor obravnavane teme
  • Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Odločanje o pristopu k problematiki in izboru delovne strategije
  • Priprava dispozicije zaključne strokovne naloge:

                   - Opredelitev obravnavane problematike in teoretičnih izhodišč
                   - Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
                   - Opredelitev metod in tehnik obravnavanja problematike za doseganje ciljev naloge
                   - Opredelitev členjenosti vsebine
                   - Opredelitev literature in virov

  • Prijava teme in mentorja zaključne strokovne naloge
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Študij literature in virov
  • Izdelava zaključne strokovne naloge
  • Priprava predstavitve zaključne strokovne naloge in zagovor

Cilji in kompetence 

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v poslovnem okolju na področju programa;
  • sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe raziskovalnih metod;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • sposobnost partnerskega dela;
  • sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
  • sposobnost samostojnega učenja;
  • sposobnost uporabe informacijske tehnologije.
12
Praktično izobraževanje v delovnem okolju

Zaposlovalci si danes želijo sodelavce, ki so pripravljeni na takojšnje učinkovito delo. Praktično izobraževanje v delovnem okolju je tako odlična priložnost za vse, ki tovrstnih izkušenj nimate, da si jih pridobite in spoznate, kako posamezno delovno okolje diha in živi v praksi. Z opravljanjem aktivnosti, ki izhajajo iz študijskega programa, boste v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji sodelovali z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavali raznolikost delovnih mest in nalog ter hkrati razvijali kompetence, ki vam bodo omogočale napredek na strokovni in osebnostni ravni.

Študnet mora opraviti 320 ur praktičnega izobraževanja. Mentor mora biti po poklicu univ. dipl. psiholog (po starem študijskem programu) ali magister psihologije (po novem študijskem programu).

Vsebina

Vsebina praktičnega izobraževanja je odvisna od izbrane mentorske organizacije. Opredeli jo mentor iz organizacije v programu praktičnega izobraževanja ob podpori koordinatorja s fakultete. Program ima praviloma uvodni del, ki zajema seznanjanje študenta z mentorsko organizacijo. Drugi del programa je namenjen konkretnejšemu seznanjanju s psihološko dejavnostjo v mentorski organizaciji in vključevanju v naloge mentorske organizacije po navodilih mentorja. 

Vsebinski sklopi:

  • dejavnost, organiziranost in delovanje mentorske organizacije;
  • pomen, vloga in oblike psihološke dejavnosti v mentorski organizaciji;
  • naloge psihologa v mentorski organizaciji;
  • spoznavanje metod in tehnik za opravljanje psihološke dejavnosti;
  • etična vprašanja in dileme.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali dejavnosti, organiziranost  in delovanje mentorske organizacije;
  • se seznanili s pomenom in vlogo psihološke dejavnosti v mentorski organizaciji;
  • razvili temeljna praktična znanja in veščine za opravljanje osnovnih nalog psihologa v izbrani mentorski organizaciji;
  • razvili socialne in komunikacijske veščine za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
  • krepili samospoznavanje, razvijali samokritičnost, osebno integriteto in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
  • razvili sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
  • krepili kritično refleksijo za ocenjevanje svojega dela kot dela drugih.
Izbirni predmeti (študent izbere pet)
6
Svetovanje za učenje in izobraževanje

V današnjem dinamičnem času so nenehne spremembe postale ena naših redkih stalnic. Glede na to, da živimo v času vse hitrejših sprememb, vse kompleksnejših družbenih struktur in dejavnosti, je razumljivo, da je tudi naše učenje in izobraževanje postalo vseživljenjsko. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kakor tudi od organizacij, dinamičnost sodobnega življenja pa vse večjo okretnost in odzivnost v prilagajanju zunanjim okoliščinam. Čeprav je potreba po pomoči z nasveti dejavnost, stara kot človeštvo, se v sodobni družbi potreba po svetovalni dejavnosti nedvomno povečuje. Postala je pomemben dejavnik razvoja socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala sodobne družbe. Svetovanje oz. svetovalne dejavnosti vse pomembneje prispevajo k učinkovitosti naložb v učenje, izobraževanje in usposabljanje, k učinkovitosti trga dela, vseživljenjskemu učenju, socialni vključenosti, družbeni enakosti in ekonomskemu razvoju.

Vsebina

1.   Opredelitve in razmejitve temeljnih zvrsti svetovalnega dela

2.   Funkcije in značilnosti svetovalca in svetovanca in svetovalne komunikacije

3.   Značilnosti različnih pristopov, oblik in metod svetovalnega dela:

  • laično, strokovno, specializirano;
  • direktivno, nedirektivno;
  • krajše (informiranje, nasvetovanje);
  • daljše (svetovanje, vodenje);
  • individualno – skupinsko.

4.   Izpeljava svetovalnega procesa:

  • faze;
  • načrtovanje poteka;
  • timsko delo.

5.   Informacijska in svetovalna središča in načini organiziranosti svetovalnega dela

6.   Vseživljenjsko vodenje razvoja kariere

7. Refleksija učenja, analiza in vrednotenje dosežkov, korekcija in razvoj nadaljnjega učenja:

  • refleksija lastnega učenja,
  • spremljanje in refleksija učenja drugih oseb,
  • analiza in vrednotenje dosežkov učenja,
  • izboljšanje in razvoj kakovosti učenja,
  • odgovornost za učenje (inteligentna odgovornost).

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali zvrsti in oblik svetovalnega dela pri izobraževanju in učenju;
  • usposobljeni za izbiro in uporabo metod svetovalnega dela pri delu z udeleženci izobraževanja in učenja in pri različnih ciljnih skupinah;
  • analizirali, sposobni sinteze in predvidevanja rešitev pri različnih zvrsteh svetovalnega dela;
  • usposobljeni za uporabo znanja in spretnosti s področja svetovalnega dela;
  • sposobni vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju svetovalnega dela;
  • poznali in razumeli razvojne značilnosti, razlik in potreb posameznika;
  • spoznali možnosti sodelovanja prostovoljcev pri svetovalnem delu in v nevladnih organizacijah;
  • spoznali pomen učenja in svetovalnega dela v skupnosti;
  • razvili občutljivost / odprtost za ljudi in socialne situacije;
  • spoznali in razumeli zgodovino razvoja svetovalnih in terapevtskih pristopov pri delu z ljudmi in še posebej pri učenju in izobraževanju;
  • sposobni interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja svetovalnega dela ter komunikacijskih spretnosti in sposobni uporabe tega znanja pri organiziranju izobraževanja in učenja ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
  • razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • sposobni odkrivanja (diagnosticiranja) potreb po znanju, razvijanja interesa in potreb po znanju ter pripravljenosti za učenje;
  • sposobni načrtovanja, priprav, organiziranja in vodenja lastnega učenja in učenja v skupinah;
  • sposobni komuniciranja z učečimi se osebami, svetovanja in pomoči pri njihovem učenju;
  • razvili spretnosti in veščin pri uporabi različnih virov in medijev pri učenju (raba besedilnih, slikovnih, elektronskih gradiv in pripomočkov;
  • ozavestili lastnega učenja in učenja drugih oseb, sposobni presoje (analize) in vrednotenja dosežkov učenja ter korekcije nadaljnjega učenja;
  • razvili pozitiven odnosa do kreativnega reševanja problemov svetovalnega dela ter do znanja in učenja ter etičnega in moralnega odnosa do učnih dosežkov in uporabe znanja.
6
Vodenje in ravnanje z ljudmi

Pri predmetu se boste seznanili s področjem vodenja in ravnanja z ljudmi. Vsebina predmeta vam bo pomagala pri plemenitenju (nadgradnji) znanj iz menedžmenta s poudarkom na vodenju in ravnanju z ljudmi (sodelavci), pri oblikovanju sodobne organizacije, ki zahteva obvladovanje tudi in predvsem na področju mehkih veščin, to je pri delu z ljudmi (vodenju, motiviranju, reševanju konfliktov). Vsebina tega predmeta vam bo pomagala, da se boste učinkoviteje oblikovali v še uspešnejše vodje.

Z aktivnostmi pri predmetih boste na konkretnih primerih usvojili znanje in se usposobili za uporabo različnih veščin vodenja in ravnanja z ljudmi pri vsakdanjem delu v svojem delovnem okolju.

Vsebina

Upravljanje (menedžment)

  • dejavniki in načela menedžmenta
  • proces menedžmenta (planiranje, organiziranje, vodenje, kontrola)
  • različni menedžmentski pristopi (MBO, TQM, EFQM model odličnosti, japonski pristop …)

Menedžer

  • naloge in vloge menedžerjev
  • ravni menedžmenta
  • delegiranje

Vodenje in vodje (leadership)

  • pomen in sestavine vodenja
  • vpliv, moč in odločanje vodij
  • modeli in stili vodenja (vedenjski, situacijski, kontingenčni, transformacijski …)
  • mentorstvo
  • učeča se organizacija in teamsko delo

Motivacija

  • potrebe in pričakovanja pri delu

različni teoretični pristopi (Maslow, Herzberg, Glasser, Vroom …)

Ravnanje z ljudmi

  • menedžment človeških virov
  • oblikovanje delovnega mesta
  • planiranje, zaposlovanje in usposabljanje ljudi
  • ugotavljanje uspešnosti pri delu in karierni plan
  • ravnanje z znanjem
  • komuniciranje
  • standard: Investors in People

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razlikovali specifiko upravljanja in vodenja, s posebnim poudarkom na opredelitvi celovitosti in razsežnosti pojma menedžment kadrovskih virov;
  • razvili spoznanja s področja menedžmenta in vodenja kot nadgradnjo že usvojenih znanj in praktičnih izkušenj, še posebej pa na področju upravljanja s človeškimi viri;
  • povezali podobnosti in razlike med managementom in vodenjem;
  • spoznali pomen učinkovitega vodenja in ravnanja z ljudmi za učinkovito izvajanje poslovnih funkcij;
  • preizkusili nova spoznanja o menedžmentu, vodenju, ravnanju z ljudmi, ... s primerjanjem s situacijami v praksi;
  • kritično ocenjevali vrednost pridobljenih informacij in znanj s področja procesa menedžmenta, stilov vodenja in kadrovskih procesov;
  • razčlenjevali, kombinirali, preoblikovali in ustvarjali različne interpretacije podatkov informacij in situacij na področjih menedžmenta, vodenja in ravnanja z ljudmi;
  • znali razložiti naloge in vloge vodij in managerjev;
  • razvili sposobnosti komuniciranja, javnega nastopanja, profesionalnega odnosa do sodelavcev in dela, inovativnosti, samostojnosti in odgovornosti pri lastnem odločanju in delovanju;
  • se usposobili za nenehno prilagajanje in vseživljenjsko učenje;
  • si razvili občutljivost za odnose med ljudmi pri delu.
6
Obnašanje strank

Dandanes so marketinški cilji osredinjeni predvsem na ugotavljanje potreb, oblikovanje ustrezne ponudbe, pridobivanje, zadovoljevanje in ohranjanje strank … med nakupnim procesom in njihovim življenjskim ciklom. O strankah moramo vedeti čim več; kdo so, kakšne so njihove vedenjske posebnosti, kako se povečujejo njihovo sodelovanje in nakupi glede na pozitivne izkušnje. Pomembno je poznati načine segmentiranja strank, saj le tako lahko pripravimo ustrezno ponudbo.

V sklopu predmeta boste natančneje spoznali pojem potrošnika in vedenje potrošnikov, nakupne procese, dejavnike odločanja, ki vplivajo na nakupni proces, zaznavanje, učenje in spomin, motivacijo in vrednote, osebnost in življenjski stil, stališča, skupine in kulturo ter različne metodološke pristope, katerimi raziskujemo in napovedujemo nakupne procese.

Vsebina

  1. Trg in potrošniki
  2. Zaznavanje
  3. Učenje in pomnjenje
  4. Motivacija in vrednote
  5. Osebnost in življenjski stili
  6. Stališča in mnenjski vodje
  7. Individualno in skupinsko sprejemanje odločitev
  8. Nakupovanje in odstranjevanje izdelkov
  9. Sprejemanje odločitev v medorganizacijskem trženju

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • obvladali metode kvalitativnega raziskovanja v marketingu s poudarkom na obnašanju potrošnikov;
  • sposobni študija primerov in aplikacije na konkretno organizacijo;
  • razumeli vplivne dejavnike na obnašanje potrošnikov in procesa sprejemanja nakupnih odločitev
  • znali uporabiti ugotovitve s področja vedenja potrošnikov pri sprejemanju trženjskih odločitev
  • obvladali orodja za ocenjevanje kakovosti storitev in zadovoljstva potrošnikov
  • razumeli etične standarde organizacijskega vedenja do potrošnikov in zakonskih okvirov varstva potrošnikov
  • poznali motivacijske dejavnike vedenja potrošnikov
  • obvladali dejavnike, ki vplivajo na nakupne odločitve potrošnikov
  • usposobljeni za analize in priprava podatkov
  • sposobni izražanja svojih stališč in komuniciranja
  • razvili iniciativnost, vztrajnost, natančnost, prilagodljivost in iznajdljivost.
6
Osebni menedžment

Z izzivi osebnega menedžmenta se srečujemo vsakodnevno. Pa navedimo samo nekatere: Kako si organizirati čas, da bomo pri delu in v zasebnem življenju čim bolj učinkoviti in zadovoljni? Kako se spoprijemati s stresnimi situacijami? Kako učinkovito komunicirati? Kako učinkovito reševati konflikte? Kako čim učinkoviteje usvajati nova znanja in veščine ter kako razmišljati in delovati bolj ustvarjalno? Kako čim bolje uresničevati svoje cilje?

Študenti boste pri tem predmetu razvili različne kompetence in ne samo razumeli pomena dejavnikov, ki določajo osebnost, in pridobili znanje za razumevanje duševnih procesov, temveč se boste seznanili s temeljnimi pojmi poslovne in socialne psihologije v poslovni organizaciji ter pridobili znanje za spoznavanje socialnega vedenja v organizacijah.

Vsebina

Temelji poslovne psihologije

  • Socialna psihologija poslovne organizacije
  • Organizacija in posameznik kot osebnost

Osebnost

  • Osebnostne lastnosti in medosebne razlike
  • Struktura osebnosti
  • Samopodoba

Duševni procesi

  • Motivacija
  • Čustvovanje (čustvena inteligenca, samomotivacija
  • Mišljenje (ustvarjalno, pozitivno, tehnike, porajanja idej, obvladovanje sprememb)

Organizacija in posameznik

  • Socialno vedenje v poslovnih organizacijah
  • Vloge in konflikti vlog
  • Uspešna poslovna organizacija

Poslovna klima

  • Značilnosti poslovne klime
  • Objektivni in subjektivni vidiki poslovne klime
  • Klima in stališča
  • Zadovoljstvo z delom
  • Motivacija
  • Klima in kontakti
  • Kultura poslovne organizacije
  • Teoretični modeli in empirični pristopi pri raziskovanju socialne moči posameznika

Vrednote

  • Definicija in oblikovanje vrednot
  • Vrednote kot motivacijski cilji in vodila

Vodenje samega sebe

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen dejavnikov, ki vplivajo na razvoj osebnosti;
  • razumeli osnovne duševne procese ter odnose med njimi;
  • spoznali temeljne pojme poslovne psihologije in socialne psihologije poslovne organizacije;
  • razumeli pomen učinkovite komunikacije v delovnem okolju ter izboljšali svoje spretnosti komuniciranja;
  • znali prepoznavati dejavnike uspešnosti poslovne organizacije;
  • poznali pomen organizacijske klime ter zadovoljstva pri delu in razumejo dejavnike, ki nanju vplivajo;
  • razumeli pomen poznavanja sebe in drugih za učinkovito komunikacijo;
  • znali uporabljati tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti in samomotivacijo;
  • spoznali vrednote in njihovo motivacijsko vlogo;
  • razvili samokritičnost in motiviranost;
  • razvili oziroma izboljšali svoje sposobnosti samorefleksije, spoprijemanja s stresom, komuniciranja, reševanja konfliktov ter učenja.
6
Športna psihologija

Psihologija je pomemben del sodobnega športa in eden izmed mnogih gradnikov, ki pomembno prispevajo k temu, da lahko športnik doseže vrhunsko zmogljivost ob pravem času. Športna psihologija je uporabna psihološka znanost, ki preučuje pogoje, procese in posledice psihološke regulacije športnih dejavnosti in načine, kako nanje vplivati. Vključuje proučevanje, kako psihološki dejavniki vplivajo na uspešnost in kako sodelovanje v športu in pri vadbi vpliva na psihološke in fizične dejavnike. Športni psihologi športnike učijo kognitivnih in vedenjskih strategij, da bi izboljšali njihove izkušnje in uspešnost v športu. Pri predmetu boste spoznali osnovna psihološka orodja in intervencije za uporabo v športu, znali boste pripraviti praktični načrt predštartne priprave športnika za določeno športno panogo in izbrati ter predstaviti primerno tehniko sproščanja za obvladanje stresne situacije pri športniku.

Vsebina

Pomen psihologije v športu. Predmet in metode psihologije športa. Oblike delovanja športnega psihologa. Temeljne psihološke zakonitosti v procesu učenja in treniranja. Motivacija in fokus v športu. Spoznavanje stresne situacije v športu. Tehnike in načini sproščanja. Predštartna priprava in načini predštartne rutine. Čustveni procesi izzvani s športno dejavnostjo. Agresivnost in frustracije v športu. Kognitivne sposobnosti in uspeh v športu. Vrednote v vrhunskem športu. Psihologija skupinskih športov. Socialna klima in harmonija v moštvu športnikov (skupina, procesi v skupini, socialne norme, konformiranje, prisiljevanje, ugotavljanje strukture skupine, vodenje ip.). Trener in njegova osebnost ter vključevanje psihologa v strokovni športni team. Učinkoviti načini vodenja športnika in ekipe.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju;
  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
  • razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne kompetentnosti na  področju poklicnega delovanja;
  • empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti;
  • poznavanje pomena psihologije v športu ter vloge športnega psihologa v procesu priprave na treninge in tekmovanja;
  • razumevanje temeljnih psiholoških značilnosti v procesu učenja in treniranja;
  • poznavanje in razumevanje vloge pravilne motivacije ter s tem povezane temeljne teorije in sisteme motivacije;
  • usposobljenost za postavljanje fokusa v tekmovalni situaciji;
  • razumevanje zakonitosti stresne situacije v športu ter zmožnost uporabe osnovnih vaj za sproščanje;
  • zmožnost načrtovanja priprave športnika na štart;
  • usposobljenost za oblikovanje vrednot pri športnikih v vrhunskem športu;
  • poznavanje negativnih in pozitivnih psiholoških razsežnosti ter usmerjanje vpliva na uspešnost športnika (agresivnost - anksioznost);
  • poznavanje možnosti za ustvarjanje pravilne socialne klime in harmonije v ekipi športnikov, še posebej v tekmovalnem obdobju;
  • razumevanje možnosti modificiranja trenerjevega in športnikovega vedenja in osebnostnih značilnosti, ki zagotavljajo dobre konstruktivne odnose, uspešno treniranje in optimalen dosežek.
6
Sodobni koncepti kadrovskega menedžmenta

Za dolgoročni uspeh organizacije je nujno ustrezno odzivanje na visoko dinamiko in prevzemanje aktivne vloge v razvoju poslovnega okolja. Ob tem je ključen strateški pogled na kadrovski menedžment in razvoj zaposlenih.

Dejstvo je, da se poslovna okolja spreminjajo zelo hitro, kadrovski menedžment pa je del teh sprememb, ki močno vplivajo na življenja in aktivnosti človeških virov v podjetju. Poslovna okolja pričakujejo učinkovite in inovativne prakse kadrovskega menedžmenta, da lahko delujejo v koraku s časom in konkurenco. Posamezniki, ki že ali šele bodo delovali na področju kadrovskega menedžmenta, zato potrebujejo aktualna znanja in kompetence, ki jim bodo omogočala udejanjanje teh potreb. 

Po zaključku predmeta boste znali pripraviti predlog ukrepov za učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi v delovnih okoljih, poznali in razumeli razlike med generacijami, znali pripraviti predlog medgeneracijskega sodelovanja v poslovnem okolju, razumeli pomen in vlogo upravljanja s talenti v organizacijah, znali oblikovati ustrezne strategije ravnanja s talenti, znali identificirati in meriti zavzetost zaposlenih ter uporabili in kritično ovrednotili sodobne načine kadrovskega menedžmenta v praksi posameznih podjetij.

Vsebina

  1. Sodobni koncepti kadrovskega menedžmenta
  • Izzivi in trendi na področju kadrovskega menedžmenta
  • Kadrovski menedžment v 21. stoletju
  1. Aktivno upravljanje s starejšimi zaposlenimi (Age management)
  • Demografske spremembe in izzivi okolja
  • Percepcije o starejših zaposlenih (miti, predsodki in stereotipi o starosti in staranju)
  • Biološki učinki staranja
  • Proaktivno ravnanje s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu
  • Ukrepi za učinkovito ravnanje s starejšimi v delovnih okoljih
  1. Upravljanje s talenti (Talent management)
  • Opredelitev ključnih pojmov
  • Vpliv digitalizacije na upravljanje s talenti
  • Proces upravljanja s talenti
  • Strategije upravljanja s talenti:
    • Privabljanje in prepoznavanje talentov
    • Ohranjanje in razvoj talentov
  • Evalvacija sistemov upravljanja s talenti
  1. Zavzetost zaposlenih
  • Opredelitev ključnih pojmov
  • Učinki zavzetosti (organizacija, tim , posameznik)
  • Nivoji zavzetosti zaposlenih
  • Merjenje zavzetosti zaposlenih (UWES, Gallup,…)
  • Načini povečanja zavzetosti
  1. Medgeneracijsko sodelovanje
  • Opredelitev osnovnih pojmov
  • Izvor razlik med generacijami
  • Generacijska vrzel
  • Generacijski stereotipi
  • Značilnosti in posebnosti posameznih generacij (Baby Boom, generacija X, generacija Y, generacija Z in generacija Alfa)
  • Generacijska raznolikost v poslovnem okolju
  • Strategije ravnanja z medgeneracijsko raznoliko delovno silo:
    • Medgeneracijska solidarnost
    • Medgeneracijsko učenje
    • Medgeneracijsko sodelovanje
  • Načini implementacije medgeneracijskega sodelovanja v okolje organizacije

      6. Drugi sodobni koncepti (raznolikost zaposlenih, psihično dobro počutje, usklajevanje privatnega in poslovnega življenja itd.)

Cilji in kompetence

  • spoznajo in razumejo pomen ter vlogo sodobnih trendov kadrovskega menedžmenta v poslovnem okolju;
  • razumejo posamezne trende in so sposobni uporabiti pridobljeno znanje v praksi;
  • razvoj kritičnega razmišljanja za spodbujanje kreiranja inovativnih rešitev v poslovnih okoljih;
  • razumevanje in uporaba znanj s področja kadrovskega menedžmenta, organizacije in psihologije ter njihovo interdisciplinarno povezovanje;
  • avtonomnost, prizadevanje za kakovost s prevzemanjem odgovornosti za lastno delo;
  • zmožnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi;
  • poznavanje in razumevanje izzivov ter trendov sodobnega kadrovskega menedžmenta v 21. stoletju;
  • razumevanje pomena in vloge ključnih dejavnikov staranja delovno sile (percepcije, biološki učinki staranja);
  • načrtovanje, priprava in implementacije ukrepov za učinkovito proaktivno ravnanje s starejšimi v delovnih okoljih;
  • poznavanje in razumevanje ključnih konceptov upravljanja s talenti ter sposobnost priprave strategij upravljanja s talenti;
  • razumevanje učinkov in nivojev zavzetosti ter sposobnost oblikovanja načinov za povečanje zavzetosti v poslovnem okolju;
  • sposobnost poznavanja in razumevanja generacij in medgeneracijskega sodelovanja ter priprava in implementacija sodobnih konceptov medgeneracijskega sodelovanja v poslovno okolje;
  • poznavanje in razumevanje vloge ter možnosti uporabe drugih sodobnih konceptov kadrovskega menedžmenta v poslovni praksi.
6
Gerontološka psihologija

Gerontološka psihologija je veda, ki se ukvarja s psihološkimi spremembami, ki spremljajo staranje. Proučuje povezave med staranjem in splošnimi fiziološkimi ter psihofizičnimi značilnostmi, psihološkimi posebnostmi vedenja in osebnostnimi premiki. Splošni cilj gerontološke psihologije je iskanje sredstev za podaljšanje posameznikovega polnega in aktivnega življenja. V okviru predmeta boste spoznali razvojno-psihološke in socialno-psihološke vidike staranja, znali boste opredeliti, kako spremembe, povezane s staranjem na ekonomskem in družbenem področju, kognitivnimi sposobnostmi, psihodinamiki in s telesnimi spremembami vplivajo na vsakdan življenja starostnikov, razumeli boste potrebe starajočega zaposlenega v kontekstu dela in znali pripraviti predlog preprostih ukrepov ob prehodu v upokojitev. Usposobili se boste tudi za pripravo predloga ukrepov za preventivo pred negativnimi vplivi staranja.

Vsebina

  • Predmet in umestitev gerontološke psihologije v sklopu drugih znanstvenih vsebin: primerjanje predmeta gerontološke psihologije z geriatrijo in socialno gerontologijo.
  • Bio-psiho-socialni vidiki staranja: biološko spremembe, razvojno psihološke spremembe v starosti in družbeno ekonomske spremembe v starosti.
  • Staranje in starost v kontekstu demografskih podatkov staranja populacije: stereotipi o staranju in starostnikih, demografski podatki o staranju v Sloveniji, Evropi in svetu.
  • Staranje in zaključevanje kariere: vloga psihologa in organizacije v času zaključevanja kariere, različnost po zaključku redne zaposlitve.
  • Vloga vseživljenjskega učenja za aktivno tretje življenjsko obdobje: preventiva v mladosti, preventiva v odraslosti, intervencije za ohranjanje potencialov in vitalnosti v starosti.
  • Psihosocialna skrb za starostnika: psihološko svetovanje v starostniku, psihološko svetovanje družini

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov in družine;
  • empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti;
  • pripravljenost na vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje;
  • razumevanje umeščenosti in vloge gerontološke psihologije v primerjavi z drugimi znanstvenimi disciplinami in širšem družbenem in poslovnem okolju;
  • poznavanje temeljih tem razvojne psihologije pozne odraslosti;
  • razumevanje vplivov staranja na biološke (telesne) spremembe;
  • razumevanje vplivov staranja na razvojno psihološke (emocionalno in kognitivne) spremembe;
  • razumevanje vplivov staranja na družbeni in ekonomski položaj starejših;
  • sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področja gerontološke psihologije in drugih sorodnih ved v praksi;
  • poznavanje različnih preventivnih ukrepov, ki vplivajo na starostne spremembe;
  • sposobnost prepoznavanja, analize in sinteze značilnosti staranja z vplivi staranja za zaključevanje kariere in aktivno starost;
  • usposobljenost za preprosto psihološko svetovanje povezano z uspešnim zaključevanjem kariere;
  • sposobnost načrtovanja in izvedbe ukrepov povezanih s socialno aktivacijo starejših;
  • sposobnost analize in načrtovanja aktivnosti za ohranjanje vitalnosti v starosti.
6
Inovativni in inovacijski menedžment

Inovacije in inovativno razmišljanje pomagajo oblikovati ključni vzvod za začetek razumevanja dolgoročnega razvoja poslovnega sistema. Z ustreznim znanjem se vsak posameznik, ki želi uspeti v napadu na poslovni svet, uči in sprejema enega glavnih virov dodane vrednosti.

V okviru Inovativnega in inovacijskega managementa se boste naučili, kako učinkovito inovirati, prepoznati in oblikovati svoje inovativne procese. Vizija predmeta je, da je v prihodnje vsak študent lahko mednarodni inovativni ali inovacijski vodja, katerega znanje ni povezano le z njegovim lastnim okoljem, temveč je sposobno prepoznati priložnost, ne glede na stopnjo razvoja okolja, znotraj katerega se poslovna organizacija in njena proces nahaja.

Vsebina

Inovativni in inovacijski management

  • temeljni pojmi in razlike
  • novi pristopi in trendi v managementu
  • celovitost in sistemsko razmišljanje

Ustvarjalnost in inoviranje

  • ustvarjalno razmišljanje
  • tehnike in metode ustvarjalnega razmišljanja
  • invencijsko-inovacijski proces
  • invencije in inovacije
  • inoviranje in podjetništvo

Inovativno okolje

  • inovativni manager
  • inovativni sodelavci
  • inovativna kultura
  • inovativna organizacija

Intelektualni kapital

  • vloga znanja in učenja v sodobnih organizacijah
  • intelektualni kapital
  • intelektualna lastnina (patenti, licence …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali pomen inovativnosti pri izvajanju poslovnih funkcij organizacije;
  • spoznali temeljne vsebine inovativnega menedžmenta in inovacijskega menedžmenta;
  • se seznanili s teoretičnimi pristopi pri obravnavanju inovativnosti, inovacij in sistemskega razmišljanja;
  • nadgradili in poglobili znanja s področja organizacijskih, ekonomskih in poslovnih ved;
  • se seznanili z novostmi v sodobnem menedžmentu in spozna inovativne pristope pri organizaciji in upravljanju organizacije;
  • znali uporabiti sistemski pristop in razmišljanja pri organiziranju in delovanju v organizaciji;
  • se naučili uporabljati tehnike in metode ustvarjalnega razmišljanja;
  • usvojili razlike med inventivnostjo in inovativnostjo;
  • razumeli invencijsko-inovacijski proces;
  • spoznali povezanost podjetništva in inoviranja;
  • razumeli pomen inovativnega okolja za uspešnost in konkurenčnost organizacije;
  • se seznanili z lastnostmi in sposobnostmi inovativnih menedžerjev in sodelavcev;
  • spoznali ključne značilnosti inovativne kulture;
  • spoznali načine zaščite intelektualne lastnine;
  • znali uspešno in učinkovito upravljati s spremembami v okviru svojih pristojnosti;
  • usvojili razlike med inovativnim in inovacijskim menedžmentom;
  • usvojili sposobnosti, znanja in talente, ki jih potrebuje inovacijski in inovativni menedžer;
  • spoznali vsebine timskega dela in pomen medfunkcijskega sodelovanja;
  • si razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvili pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.
6
Digitalizacija in posameznik

Znanje je danes ključni vzvod za generiranje konkurenčnosti tako na nivoju gospodarskih družb, lokalnih skupnosti kot vsakega posameznika. Vedno bolj v ospredje prihajajo digitalne kompetence, ki organizacijam pomagajo pri preboju in dvigovanju uspešnosti. Digitalna – informacijska pismenost postaja ključna za delovanje posameznikov in organizacij. V ustvarjanju ugodnega okolja in pogojev za izobraževanje pomembno vlogo igrajo tako podjetja, izobraževalne ustanove, mediji, politika ter managerji, ki se zavedajo pomena znanja in spretnosti za prebojne rešitve. Motiviranje in omogočanje stalnega izobraževanja za nadgrajevaje obstoječih kompetenc na vseh področjih, še posebej na področju digitalizacije, je odločilna naložba v agilnih podjetjih. Tega se že zavedajo v mnogih podjetjih.

Po študiju tega predmeta boste razumeli, kakšna znanja in kompetence potrebujete zase za vsakdanjo življenje in za izbrano delovno mesto, znali predlagati katalog znanja in kompetenc, ki jih potrebuje zaposleni v izbranem sektorju, usposobljeni boste za uporabo digitalnih orodij za vodenje ljudi, organizacije in projektov ter spoznali orodja in platforme za vseživljenjsko učenje. 

Vsebina

  • Vpliv digitalizacije na posameznike v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu
  • Znanja, veščine in kompetence v digitalni dobi
  • Osnovne digitalne kompetence in veščine
  • Strokovne digitalne kompetence in veščine za različne sektorje
  • Napredne digitalne kompetence in veščine;
  • Komunikacija v digitalni dobi
  • Vodenje (ljudi, organizacij, projektov) v digitalni dobi
  • Vpliv digitalizacije na vseživljenjsko učenje
  • Vpliv digitalizacije na družbo

Cilji in kompetence

  • Študenti bodo spoznali in razumeli vpliv digitalizacije na posameznike v njihovem vsakdanjem življenju in še posebej na delovnem mestu.
  • Usvojili bodo osnovne digitalne veščine in kompetence, ki jih mora imeti vsak posameznik za osnovno digitalno pismenost.
  • Razumeli bodo, kakšne digitalne kompetence potrebujejo zaposleni v različnih sektorjih.
  • Analizirali bodo orodja, ki se lahko uporabljajo za vodenje ljudi, organizacije in projektov v digitalni dobi.
  • Kritično bodo vrednotiti digitalna orodja in izbrati najbolj učinkovita.
  • Razumeli bodo vpliv digitalizacije na celotno družbo in njen prispevek k vseživljenjskemu učenju.
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo
Deli